Na Hrvaškem so v začetku tedna prebili nekaj več kot 5,6 kilometra druge cevi predora Učka, kar bo od začetka prihodnje turistične sezone omogočalo avtocestno povezavo Istre in Kvarnerja. Sledila bo gradnja še dveh avtocestnih pasov na obstoječi dvopasovnici med predorom in Matulji nedaleč od Opatije. Do jeseni 2026 načrtujejo, da bodo dokončali omrežje avtocest na istrskem polotoku, bolj znano kot istrski ipsilon, ki vključuje povezavo na druge avtoceste na reškem območju. Istrski ipsilon s predorom Učka je zagotovo ena najbolj obremenjenih cest na Hrvaškem, po kateri v poletni sezoni poteka okoli 30 odstotkov turističnega prometa v državi.
Obstoječo avtocesto med Reko in Zagrebom, posebej odsek med največjim hrvaškim pristaniščem in vozliščem Bosiljevo, tako kot med Bosiljevim in Zadrom, naj bi najpozneje do konca desetletja razbremenila gradnja avtoceste na kvarnerskem delu nekdanje jadranske magistrale, ki bo zajela Crikvenico, Novi Vinodolski, Senj in Karlobag ter trajektni pristanišči za otoka Rab in Pag. Hrvaška vlada je namreč prejšnji teden odobrila refinanciranje posojil in tudi nova posojila javnemu podjetju Hrvatske autoceste (HAC), ki namerava vložiti denar v avtocesto med Reko in Žuto Lokvo, ki leži na liškem delu avtoceste med Zagrebom in Splitom. V finančnem paketu je tudi podaljšek skrajnega južnega dela dalmatinske avtoceste med polotokom Pelješac in Dubrovnikom oziroma mejo s Črno goro. Hrvaški minister za morje, promet in infrastrukturo Oleg Butković je dejal, da bodo do konca leta objavili razpise za posamezne odseke pri Reki in Senju, za druge odcepe v Kvarnerju in tri na jugu države pa prihodnje leto. Potem bo odprta pot za dokončanje avtocestnega omrežja v hrvaškem jadransko-jonskem koridorju.
Gradnja predora Učka je z 200 milijoni evrov trenutno največja infrastrukturna cestna naložba pri sosedih, načrtovana odseka hrvaškega jadransko-jonskega koridorja pa bosta več kot šestkrat dražja, saj sta ocenjena na 1,3 milijarde evrov.
Prihodnje leto bodo končali tudi avtocesto skozi Baranjo na skrajnem severovzhodu države, kar bo pomenilo, da je Hrvaška končala svoj del evropskega avtocestnega koridorja med Budimpešto in pristaniščem Ploče. Na zgraditev celotnega koridorja skozi Bosno in Hercegovino, ki je zelo zahteven zaradi številnih predorov, viaduktov in mostov, bo treba po napovedih Sarajeva počakati vsaj še pet let, ker je zgrajenih le okoli 150 od 330 kilometrov.
Med drugimi pomembnimi prometnicami, v katere vlaga Hrvaška, so tudi dokončanje avtoceste med Zagrebom in Siskom, splitska obvoznica ter cesta med reškim pristaniščem in mestno obvoznico. Načrtujejo vrsto hitrih cest v notranjosti, kot so Križevci–Koprivnica, Bjelovar–Virovitica, Požega–Staro Petrovo Selo in Zagvozd–Imotski.
Do konca desetletja bo imela Hrvaška okoli 200 kilometrov novih avtocest, skupno več kot 1500 kilometrov avtocestne mreže. Od leta 1995 se je mreža povečala s 332 na 1310 kilometrov ali za 3,3-krat, v avtoceste je bilo do leta 2021 vloženih 13,3 milijarde evrov.
Na Hrvaškem se radi pohvalijo s svojim avtocestami, na katerih se vsako leto krepi tudi promet. Ob tem pa ne omenjajo, da je cestni promet pomemben vir onesnaževanja zraka in tudi emisij toplogrednih plinov, ki v Evropski uniji predstavljajo več kot petino vseh emisij toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam.
