Nesoglasja med globalnimi akterji so tokrat bruhnila na dan pri jedrskih temah. V petek se je v New Yorku končala štiri tedne trajajoča konferenca, namenjena pregledu pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), sodelujoče države pa niso zmogle soglasja za sprejem sklepne deklaracije. Zahod z zaveznicami za to obtožuje Rusijo. Ta vrača obtožbe in naj bi jo predvsem zmotilo, da je bila v osnutku deklaracije zapisana zaskrbljenost nad položajem v ukrajinski jedrski elektrarni v Zaporižiji, ki je pod nadzorom ruske vojske, in poziv k čim prejšnji napotitvi mednarodnih inšpektorjev.
Doslej le štiri deklaracije
Da ni bilo sprejetja sklepne deklaracije, v katero bi zapisali aktualne poglede na pogodbo in njeno uresničevanje, ni nenavadno. Sprejeli so jih namreč le na štirih od desetih preglednih konferenc NPT, ki potekajo na pet let (letošnja je bila prestavljena iz leta 2020 zaradi pandemije). Bolj zaskrbljujoče je, da se je to zgodilo v obdobju, ko je nesoglasij in napetosti med velesilami vse več, ko narašča bojazen, da lahko pride do uporabe jedrskega orožja, četudi morda pomotoma, in ko so ruski predstavniki med vrsticami namigovali na možnost uporabe. »Generalni sekretar OZN obžaluje, da (na konferenci) niso uspeli nasloviti nujnih izzivov, ki ogrožajo našo kolektivno varnost. Napeto mednarodno okolje in povečanje tveganje uporabe jedrskega orožja, pomotoma ali ponesreči, zahtevata takojšnje in odločno ukrepanje,« je dejal tiskovni predstavnik šefa OZN Stephane Dujarric.
Rusija je na zadnjem zasedanju edina javno izrazila naprotovanje predlaganemu sklepnemu besedilu, ki ga je pripravila predsedujoča Argentina. Njen predstavnik je dejal, da se ne strinja »z vrsto vprašanj« v 36 strani dolgem dokumentu, agencije pa poročajo, da je imela pomisleke predvsem s krajšim delom, ki se je nanašal na položaj v Zaporižiju. Rusija trdi, da je Zahod spolitiziral deklaracijo in da je imelo pomisleke več držav. Južnoafriška republika je obtožila vseh pet stalnih članic varnostnega sveta, da ne kažejo nobene volje za jedrsko razorožitev (kar je bilo pereče vprašanje že leta 2010). Kitajska se je obregnila ob ravnanje ZDA in njen pakt z Avstralijo in Veliko Britanijo v okviru katerega bo Avstralija prvič pridobila pomornice na jedrski pogon.
ZDA so obtožile Rusijo »ciničnega spodkopavanja« konference, a dodale, da NPT ostaja močna pogodba zahvaljujoč podpori drugih držav. Podobno je bilo sporočilo Velike Britanije in Japonske, namreč da je sprejem deklaracije »onemogočila ena država«.
So se pa udeleženke dogovorile, da bo naslednja konferenca potekala leta 2026.
Konec trenda denuklearizacije
Pogodba NPT iz leta 1968 je s 191 podpisnicami najširše sprejet mednarodni dogovor o razoroževanju. V osnovi določa, da države ne bodo poskušale pridobiti jedrskega orožja, tistih pet, ki so ga takrat že imele (ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Kitajska in Velika Britanija) pa bodo jedrsko tehnologijo z ostalimi delile v miroljubne namene, na dolgi rok pa si tudi same prizadevale za jedrsko razorožitev. Toda naknadno so jedrsko orožje pridobile še štiri države: Izrael, Pakistan, Indija in Severna Koreja. Prve tri k NPT niso pristopile (edina druga takšna država je Južni Sudan), Severna Koreja pa je iz pogodbe leta 2003 izstopila.
Zlasti na račun sporazumov med ZDA in Sovjetsko zvezo oziroma Rusijo se je količina jedrskega orožja sicer precej zmanjšala. Ta trend pa se je ustavil, v letošnjem poročilu ugotavlja Stockholmski mednarodni institut za mirovne raziskave (SIPRI). Napoveduje rast jedrskih arsenalov v prihodnjih letih. Vseh devet držav, ki ga imajo, tudi načrtuje ali že aktivno izvaja njihovo modernizacijo. Trenutno je po podatkih SIPRI na svetu 13.080 jedrskih konic. x ba
