Pod vodstvom ministrstva za okolje, podnebje in energijo trenutno poteka prenova nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Aprila je bil objavljen nov osnutek načrta, do katerega pa so v gibanju Mladi za podnebno pravičnost precej kritični. »Trenutni osnutek posodobitve načrta je neambiciozen in nas vodi v podnebni in biodiverzitetni zlom ter poglabljanje družbenih neenakosti"« je pred predajo pisma v izjavi za medije pojasnila predstavnica gibanja Pia Zupančič.
Zato od ministrstva po besedah Zupančičeve zahtevajo, da so po več množičnih podnebnih protestih in ob vključevanju v proces priprave NEPN ne le slišani, temveč končno tudi upoštevani. Zahtevajo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili do ogljične nevtralnosti do leta 2040 na naravi prijazen in socialno pravičen način.
Pod javno pismo se je podpisalo 48 organizacij, med drugim Ekologi brez meja, Filozofski inštitut ZRC SAZU, Greenpeace Slovenija, Focus, Slovenska filantropija, Slovenski center PEN ter sindikat Mladi plus in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.
Škodljive štiri ključne točke
Načrt je po oceni gibanja škodljiv zaradi štirih ključnih točk. Prvič, vodi nas v podnebni zlom, so prepričani. »Načrt predvideva znižanje emisij zgolj za 22 odstotkov v tem desetletju, medtem ko bi se morale emisije v tem obdobju znižati za okoli 65 odstotkov,« je dejala Zupančič. Pod drugo točko je poudarila, da načrt ne le ohranja pri življenju škodljiv sistem, v katerem kapitalizem s svojo osredotočenostjo na profit in rast povzroča okoljske in socialne krize po vsem svetu, temveč ga utrjuje.
Osnutek NEPN po prepričanju Mladih za podnebno pravičnost vodi v zlom ekosistemov in biodiverzitete. »Načrt v naravi ne prepozna našega ključnega zaveznika v boju proti podnebni krizi, še več, direktno zapiše potrebo po uničenju zaščitenih območij za pridobivanje energije, čeprav obstaja več kot dovolj primernejših lokacij za te namene,« je predstavila Zupančičeva..
Kot je še opozorila, je osnutek strateškega dokumenta brezobziren do socialnih stisk v družbi, saj da se razen kratkega razdelka o energetski revščini ne posveča ukrepom, ki bi preprečili poglabljanje socialnih težav v družbi ter sredstva za prehod ne najde pri najbogatejših in kapitalu.
»Kaj nam pomagajo posveti, če so naši argumenti ignorirani«
Predstavljeni načrt pa ni škodljiv le z vsebinskega vidika, problematično je zastavljeno tudi sodelovanje s širšo javnostjo, je bil kritičen Gaj Kolšek iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost. »Že res, da so pripravljavci NEPN organizirali posvete in omogočili podajo pripomb, ampak kaj nam takšne aktivnosti pomagajo, če so naši argumenti ignorirani,« se ob tem sprašuje.
V gibanju zavračajo formo javnih posvetovanj, ki služijo sama sebi in ki pristojnim omogočajo »puhle trditve, da smo bili vsi vabljeni in da smo v njih tudi sodelovali,« je bil jasen Kolšek. Prav tako zavračajo ignoriranje podnebne znanosti, kakovostnih pripomb in prirejanje rezultatov javnih posvetovanj na način, da gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči nevladnih organizacij in civilnodružbenih gibanj.
Zahtevajo, da naj bo NEPN pripravljen v skladu s štirimi predstavljenimi krovnimi usmeritvami. V skladu z znanstvenimi dognanji in pariškim podnebnim sporazumom naj določi znižanje emisij za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2021. Prav tako naj prenehati ohranjati pri življenju sistem, ki po mnenju gibanja temelji na slepem zasledovanju čim večjega zaslužka, in med drugim opusti vse navedbe o nujnosti gradnje hidroelektrarn. Več poudarka mora nameniti socialni pravičnosti, predvidi naj ukrepe, ki bodo sočasno reševali socialne in okoljske stiske.
