Ob sprejetju odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih 23. oktobra 2020 so stanovalci morali zapustiti študentske domove. Odlok je v veljavo stopil naslednji dan, stanovalci pa so od uprave ŠDL (Študentski dom Ljubljana) prejeli obvestilo, da so (razen izjem), dolžni zapustiti študentski dom najpozneje do 25. oktobra 2020. Med izjeme pa neprimerni pogoji za študij od doma ali opravljanje študentskega dela niso sodili. Zato so se nekateri študentje, kljub vladnemu odloku, odločili ostati v domovih med zaprtjem. Izkušnje so bile različne.
Marisa, ki študira na Fakulteti za družbene vede, je zaradi opravljanja študentskega dela v bančnem sektorju med uradnim zaprtjem stanovala v domu. »V domu nisem bila sama, saj so med zaprtjem tukaj bivali še trije cimri, ki so prav tako ostali zaradi opravljanja študentskega dela. Za to, da v domu ostanem, sem se odločila ravno zaradi službe, saj bi mi vsakodnevna vožnja domov vzela veliko časa.« S pridobivanjem dovoljenja, da v domu ostane, kljub temu, da ne sodi pod izjeme, ni imela težav. Doda še, da jim uprava in zaposleni v domu bivanjske situacije niso oteževali, kljub temu pa opozarja, da je bil za pridobitev dovoljenja potreben zelo dober razlog. »Z zapiranjem domov se ne strinjam in to ravnanje strogo obsojam. To je naš drugi, za nekatere tudi prvi dom.«
Marisina izkušnja je bila pozitivna, vendar manj pogosta. »Počutila sem se, kot da delam nekaj narobe. Vse je bilo prazno, ostalo je malo ljudi. Tisti, ki smo ostali, smo živeli v strahu pred varnostniki in sankcijami,« pove ena od stanovalk študentskih domov, ki se domov ni mogla vrniti zaradi neprimernih pogojev za študij na daljavo. Pridobitev potrebnih dovoljenj v njenem primeru ni bila preprosta. V domovih so ostali na lastno odgovornost, veliko stanovalcev pa druge izbire, kot je bila ta, da ostanejo, sploh ni imela, še doda stanovalka.
Uprava ŠDL je v svojem pojasnilu glede aktualnih vprašanj stanovalk in stanovalcev izpostavila, da se stisk stanovalcev v času epidemije zaveda in da jih je v času izvajanja odloka v največji možni meri poskušala upoštevati. Študentje, ki so stanovalci domov, pa so, v večini, drugačnega mnenja.
Sproščanje ukrepov v študentskih domovih
»Novica o možnosti vrnitve v študentski dom me je zelo razveselila. Pred tem sem polovico leta študiral od doma, nisem bil deležen normalnega študija in sem bil odmaknjen od sošolcev ter prijateljev v študentskem domu,« pove Kristjan, ki študira na Fakulteti za elektrotehniko. V študentski dom se je vrnil že v marcu, saj je njegova fakulteta omogočila izvajanje laboratorijskih vaj. »Ureditev potrebnih dovoljenj je v mojem primeru potekala brez težav, kljub temu pa me je ob prihodu pričakalo zelo napeto vzdušje.« Vzrok? Stroge direktive uprave in neprimerno visoke sankcije za kršitve. Pove še, da so varnostniki večkrat dnevno obiskovali domove in pregledovali skupne prostore, kar je dodatno zmanjšalo občutek zasebnosti in varnosti. »Zaradi tega je letos ob prihodu v Ljubljano občutek samostojnosti zamenjala tesnoba, bivanje pa je bolj spominjalo na nekakšen zaprt oddelek kot na študentski dom,« še doda Kristjan.
Uprava ŠDL je na aktualna vprašanja stanovalk in stanovalcev glede varnostne službe odgovorila, da morajo zagotavljati varnost s profesionalno varnostno službo, kar je povezano s pristojnostmi, ki jih študent ne more izvrševati, hkrati pa študentov ne želijo izpostavljati nevarnostim. »Trenutna oblika nadzora se mi ne zdi potrebna in je ne razumem,« pove Jaka. »Mislim, da smo študentje dovolj družbeno aktivni in se zavedamo resnosti položaja in da nikakor ne prispevamo k širjenju epidemije.« Doda še, da občutka skupnosti in študentskega življenja v veliki meri nima več. Študentski dom mu je pred epidemijo pomenil občutek samostojnosti, skupnosti in sodelovanja. »Študentje smo ŠDL in smo skupnost. Uprava pa s svojim odnosom nasprotuje svoji viziji delovanja.«
Pripravila Loredana Hana Vegelj
