Na sojenju Jošku Šinkovcu, obtoženemu poskusa uboja lani poleti v Hotavljah, so zaslišali kliničnega psihologa dr. Emila Benedika in psihiatra dr. Petra Preglja. Na vprašanje zagovornice dr. Mateje Likozar Rogelj, v kakšnem stanju je bil Šinkovec, ko je napadel sestrinega moža, je Pregelj odgovoril, da je pri njem zasledil psihični motnji. »Negativno sta vplivali na njegovo razumevanje dejanja in sposobnost nadzora nad njim. Vendar pa ne razumevanje ne sposobnost kontrole nista bila bistveno zmanjšana,« je izjavil.
Pisali smo že, da je sredi avgusta 40-letni, od rojstva gluhi Šinkovec svaka močno pretepel s pohodnimi palicami. Zmotilo ga je, da je podiral sadna drevesa na posesti, kjer je odraščal. Zdaj živi v Gorenji vasi, je šel pa tistega dne kot vsak dan mimo hiše, ki je zdaj sestrina, na bližnji hrib. Sestrin mož je imel v ušesih slušalke in je govoril po telefonu, obtoženi pa pravi, da ga je med pogovorom gledal in ga provociral. Ker je bil provokacij že sit, je udaril, je razložil. Ko se mu je ena od palic zlomila, je posegel še po grabljah v bližini, a je svak medtem ušel. Šinkovec se zagovarja, da ga ni nameraval ubiti in da je bil v afektu. In še, da je bil razočaran zaradi dreves, ki so mu bila zelo všeč, svak pa jih je podiral.
Slednji je potrdil, da se je z ženo pogovarjal po telefonu in medtem nesel smeti v smetnjak. Takrat je predenj skočil Šinkovec in začel tolči po njem. Glede sadnih dreves je dejal, da jih je podiral zaradi bolezni in ker je hotel posaditi živo mejo, da ju z ženo Šinkovec ne bi mogel več nadzirati s ceste. Z ženo sta povedala, da je bil do njiju nasilen že v preteklosti in sta se mu zato izogibala.
Abstinenca bi pomagala
Klinični psiholog je včeraj povedal, da se obtoženi težje spoprijema z vsakdanjimi, čustveno obremenjujočimi življenjskimi situacijami. Nanje reagira na manj zrel način, težje obvladuje čustva. Njegovo reakcijo v času kaznivega dejanja povezuje s težavami v presoji, saj se včasih počuti bolj ogroženega, kot v resnici je. In takrat bolj impulzivno reagira. Na vprašanje zagovornice, kako to odpraviti, je odvrnil, da težko zaradi primarne oškodovanosti in specifičnih osebnostnih lastnosti. Bi pa verjetnost ponovitve nasilnega ravnanja lahko zmanjšal z abstinenco. Zloraba alkohola, ki jo je zaznal izvedenec, še dodatno vpliva na težave v presoji in zmanjša kontrolo.
Psihiater se je strinjal, da bi agresivnost in impulzivnost lahko zmanjšal z abstinenco, dodatno je omenil psihoterapijo in morda podporo z zdravili. Pregljevo oceno, da je bil Šinkovec zmanjšano prišteven, a ne bistveno, je Likozar-Rogljeva skušala izpodbiti z obtoženčevim zatrjevanjem o afektu. »To je njegov zagovor,« je komentiral Pregelj. »Tudi njegova teta je rekla, da ne ve, kaj je storil,« je vztrajala odvetnica. »To so izjave prič, njihovo mnenje,« je vztrajal izvedenec. Na vprašanje, zakaj je obtoženi tako reagiral, je odgovoril, da je vzrokov vedno več, a da v času kaznivega dejanja ni mogoče ugotoviti psihičnih motenj, ki bi bile vzrok za tako vedenje, so pa gotovo negativno vplivale nanj.
Zagovornica je po zaslišanjih predlagala novega psihiatričnega izvedenca, češ da še vedno ni znan vzrok za obtoženčevo reagiranje, kar da je nujno ugotoviti tudi zato, da bi preprečili morebitno ponovitev. Senat pod vodstvom Andrijane Ahačič je predlog zavrnil, rekoč, da je Pregelj odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Sojenje se bo nadaljevalo in predvidoma končalo sredi marca.
