V Domžalah, praktično nasproti občine in le streljaj od železniške postaje, že od začetka novembra 2016 deluje enota učne delavnice Gostilna dela. Prva gostilna je v okviru projekta Tovarna dela – vstop v svet dela družbe Centerkontura, invalidskega podjetja, odprla svoja vrata aprila 2011 v Ljubljani, a so jih letošnjega aprila zaradi prostorske omejitve zaprli. »Koncept učne delavnice in hkratno izvajanje gostinske dejavnosti zahtevata številne pogoje, ki zagotavljajo profesionalno izvajanje poslanstva,« nam je povedala Tita Destovnik, direktorica socialnega podjetja, in dodala, da niso odnehali in da v Ljubljani še vedno intenzivno iščejo novo lokacijo. »Ko bomo našli lokacijo v Ljubljani, jo bomo uredili in nadaljevali začrtan koncept. Do takrat pa ste vsi vabljeni v Domžale, ki so pravzaprav le 15 kilometrov oddaljene od Ljubljane.«
Upokojencem ponudili kosilo za pet evrov
Domžalski koncept Gostilne dela ni praktično nič drugačen od ljubljanskega. »Tudi v času epidemije, poleti 2020, ko smo vrata gostilne v Domžalah za nekaj časa zaprli, nismo počivali. Zato pa je bila v Ljubljani že od začetka struktura gostov popolnoma drugačna. Že ob 8. uri smo gostilnico napolnili z ljudmi, ki so prišli na zajtrk. Čez dan smo imeli veliko turistov, ogromno je bilo tudi rednih gostov,« pove Tita Destovnik in doda, da v Domžalah kuhajo in strežejo le malice, gostilna pa je odprta do 13. ure. »Zato pa vsak dan pripravljamo obroke za pet podjetij, ki jim hrano tudi dostavljamo. Odkar imamo v Domžalah dostavo Wolt in Globo, sodelujemo tudi z njima,« pove sogovornica in doda, da so pred časom domžalskim upokojencem ponudili kosilo za pet evrov. »Seveda se zavedamo, da je pet evro še vedno za marsikoga veliko, pa vendar nas vsak dan kdo obišče.«
V nasprotju z ljubljanskim prostor v Domžalah diha. Svetle stene krasijo fotografije zaposlenih in tistih, ki so šli skozi različne programe, ki jih ponuja in izvaja Gostilna dela. Interier je enostaven, morda tudi zato na oko hitro všečen. Kot pove Destovnikova, je nekaj miz pripeljanih iz zaprte ljubljanske enote: »Praktično vse pohištvo pa je iz Fundacije Vincenca Drakslerja iz Tržiča.« Med pogovorom je bilo zanimivo spremljati dogajanje v prostorni kuhinji, nasmejana in dobro uigrana ekipa pa je ravno končala pripravo malic. »Vseeno imajo ljudje še vedno stereotipe o invalidnih osebah. Invalidnost pa je pogosto skrita, saj lahko status invalida pridobiš iz različnih razlogov. Sami smo usposabljali tako gradbene delavce kot trgovce, medicinske sestre, ki zaradi izgorelosti ali trajnih delovnih poškodb ne morejo več opravljati svojega dela,« je povedala Tita Destovnik.
Iščejo vodjo kuhinje
Ne samo invalide, v domžalski Gostilni dela usposabljajo še druge ranljive skupine. »Odlično sodelujemo z BIC Ljubljana in njihovim dijakom s posebnimi potrebami omogočimo obvezno prakso, vse do zdaj smo uspešno sodelovali tudi z zavodom za zaposlovanje. V obliki učnih delavnic smo usposabljali ženske, starejše od 55 let, in tudi tukaj dosegamo dobre rezultate,« se pohvali sogovornica. Podobno kot povsod v gostinstvu tudi v Domžalah iščejo vodjo kuhinje. Bolj kot same reference namenijo pozornost motivacijskemu pismu, ki ga morajo priložiti prosilci službe. »Delo je nekoliko specifično in kolektivna klima je zelo pomembna,« še pove Tita Destovnik.
Ekipa Gostilne dela je v pričakovanju veselega decembra in pogostitev, ki jih prinašajo prihajajoči tedni. »Čeprav gostilna zapre vrata ob 13. uri, pa po dogovoru s podjetjem ali za večje družinsko praznovanje vrata odpremo kadar koli. Pripravljamo tudi večje pogostitve na terenu,« pove sogovornica, ki se po tihem že veseli decembrske peke piškotov za otroke zaposlenih. »Pravzaprav je naše podjetje res veliko, šteje namreč sto zaposlenih. Je pa res, da otroci rastejo, tako da je vsako leto manj tistih, ki se veselijo peke,« pove Destovnikova. Za konec doda, da se bodo, takoj ko bodo našli primerno vodjo kuhinje, »lotili vlaganja rdeče pese, v planu je tudi slivova marmelada s konjakom. Redne stranke smo razvadili tudi z zamrznjenimi mareličnimi in slivovimi cmoki, a jih je vsaj za zdaj zmanjkalo.«
