Ameriška demokratska stranka je v torek postavila piko na i nepričakovano dobremu rezultatu na vmesnih kongresnih volitvah z zmago svojega kandidata v drugem krogu volitev zveznega senatorja v Georgii. Tesno slavje Raphaela Warnocka, ki je republikanskega kandidata Herschla Walkerja premagal z 51,4 odstotka dobljenih glasov, ima za demokrate precej teže kljub že prej zagotovljeni večini v senatu. Ima pa jo tudi za dogajanje v republikanski stranki.
Boljše izhodišče za leto 2024
Triinpetdesetletni baptistični pastor Warnock je bil doslej nadomestni senator, zdaj pa je dobil polni šestletni mandat. Z njegovo zmago bodo imeli demokrati v novi sestavi kongresa, ki začne delo 3. januarja, v stočlanskem senatu 51 sedežev, enega več kot doslej, ko so bili pri petdesetih izenačeni z republikanci. To pomeni, da bodo imeli poslej tudi večino v senatnih odborih. Sicer so lahko že zdaj mimo republikanskih nasprotovanj potrjevali kandidate predsednika Joeja Bidna za sodniške in vladne položaje, ker je odločilni glas v primeru izenačenja oddala podpredsednica države Kamala Harris (in oddala je največ takšnih glasov od vseh podpredsednikov v zadnjih 190 letih). A zdaj bodo imeli demokrati tudi nekaj lažje delo pri iskanju večine v lastnih vrstah. Ni se namreč malokrat zgodilo, da je nekaj demokratskih senatorjev videlo stvari drugače kot večina v stranki, zlasti Joe Manchin iz bolj konservativne Zahodne Virginije ter Kyrsten Sinema iz Arizone.
Večina v senatu in odborih tudi pomeni, da bodo lahko demokrati vodili svoje preiskave, kar utegne biti protiutež že napovedanim številnim preiskavam republikancev v 435-članskem predstavniškem domu kongresa. Tam so republikanci prejšnji mesec dobili tesno večino petih sedežev.
Zmaga Warnocka pa je pomembna tudi že za naslednje senatne volitve leta 2024. Demokratom daje malce boljši začetni položaj, ko bodo verjetno mukoma branili večino. Od 33 senatorjev, kolikor jih bodo volili, bodo branili 23 sedežev, tudi v nekaterih zveznih državah, kjer so republikanci zelo močni, republikanci pa jih bodo branili le deset.
Rastoča krila potencialnih predsedniških kandidatov
Republikancem na drugi strani seveda ni ugajal poraz 60-letnega Walkerja, ki je trinajst let preživel v profesionalni ligi ameriškega nogometa NFL, leta 1992 pa bil v nacionalni ekipi boba dvoseda na zimskih olimpijskih igrah v Albertvillu. Posebno moteč je bil za bivšega predsednika Donalda Trumpa, ki je Walkerja podprl. Včeraj so deževala ugibanja, ali oziroma koliko je zaradi tega oslabljena Trumpova predsedniška kandidatura leta 2024. Sploh ker si je v teh dneh probleme nakopal že sam, ko je ob vnovičnih trditvah o prevarah na volitvah leta 2020 dejal, da bi bilo treba črtati nekatera na ustavi temelječa pravila. »Množična prevara te vrste in obsega dovoljuje ukinitev vseh pravil, predpisov in členov, celo tistih, ki jih najdemo v ustavi,« je zapisal in požel široke kritike tudi v lastni stranki.
Poraz Walkerja pa za vse v stranki le ni slaba novica – namreč za potencialne Trumpove tekmece. Zaradi občutka, da je oslabljen, lahko zrastejo krila vrsti politikov, ki se spogledujejo s predsedniško kandidaturo. Republikanski senator Josh Hawley je denimo dejal, da če zaradi ocene, da je Trump ranljiv, v predsedniško tekmo vstopita še eden, dva republikanca, »jih bo še deset reklo: hej, zakaj pa ne še jaz?«.
Hawley je sicer nekdanji politični zaveznik Trumpa in mu je stal ob strani pri poskusih preprečevanja potrditve rezultatov volitev leta 2020. Zdaj pa 42-letni senator iz Misurija poskuša sam postati prvi glas populizma v stranki, ko se zavzema za njeno temeljito prevetritev, vključno s tem, da postane zavetnica delavskega razreda. Tako je bil tudi eden redkih republikancev, ki so nedavno podprli sicer neizglasovani predlog o nekaj dneh plačane bolniške odsotnosti za železniške delavce.
