A zanimivo: v zadnjem intervjuju na tretjem programu TVS pa je dr. Svetlič tudi sam povedal, da se s pravom praktično nikoli sploh ni ukvarjal. In na vprašanje, kaj pravzaprav torej je, pravni filozof ali »filozofski pravnik«, je odgovoril, da se ukvarja s področjem, ki je »nekje na preseku teh dveh disciplin«. S pravno prakso, o kateri morajo vsakodnevno razsojati ustavni sodniki, v tisoč in več primerih na leto, in jo morajo zato tudi zelo dobro poznati, pa ta kandidat stika sploh še ni imel. V tem pogledu je torej pravni začetnik, ne pravni strokovnjak. In sam je povedal, da ga je zelo presenetilo, ko so ga nekateri ustavni sodniki (imen ni izdal, a si ni težko misliti, kateri) začeli spraševati, zakaj ne bi kandidiral za ustavnega sodnika – sam da do takrat na to nikoli ni pomislil. Razumljivo, da ne – kot je razumljivo tudi, zakaj so si kakšni desno usmerjeni ustavni sodniki (sedanji ali bivši) zaželeli, da bi desno-konservativne pozicije v ustavnem sodišču okrepil tudi on s svojimi pogledi. Manj je razumljivo, da jih pri tem niso motili njegovi skrajno čudaški, od mene javno kritizirani pogledi, da je pravo ne-moralen, torej moralno indiferenten normativni red. Svetlič sam druge kritike na svoj račun ogorčeno (po mojem sicer zelo neprepričljivo) zavrača – o tej moji kritiki pa že osem let raje previdno (modro?) molči. Kaj pa naj bi nanjo odgovoril?
Tudi jaz bi si, čeprav sem levičar, v sedanjem, preveč v levo-liberalno stran nagnjenem ustavnem sodišču želel vsaj še enega desno-konservativno usmerjenega sodnika (zaradi nujnega nazorskega uravnoteženja ustavnega sodišča, da bi bile potem njegove presoje v javnosti lažje sprejete kot nepristranske) – toda strokovno res vrhunskega sodnika (kot bi bil npr. prof. dr. Janez Kranjc), ne pa takega, ki misli in trdi celo to, da je pravo »suhoparen, plitek in ne-moralen« normativni sistem. In to naj bi bil ustavni sodnik? Če niti temeljnega ustavnega pogoja za zasedbo tako odgovorne funkcije sploh ne izpolnjuje, na kar je pred kratkim opozoril dr. Aleš Novak, kandidat pa je to zdaj še sam, čeprav z drugimi besedami, dejansko potrdil, bi pa sploh morala biti vsaka nadaljnja beseda odveč. Namreč med razumnimi in ustavo spoštujočimi ljudmi. V državi mednje običajno spada seveda tudi njen »državni poglavar« – predsednik republike. Pa pri nas?
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
