Razen Nedeljskega dnevnika danes skorajda ni časopisa in revije, ki bi se bolj posvečal humorju in satiri. Vsi so nenadoma tako resni in tudi mladi očitno raje pišejo o škandalih, katastrofah, kot da bi snovali smešne tekste. Nedeljski dnevnik je bil vselej na strani zabave. Ne le moj Butik, na teh straneh sta se v preteklosti šalila že Vinko Šimek in Evgen Jurič, pa še danes Mitja Cjuha, Franci Kek ... Ko beremo rezultate raznih anket, vidimo, da si ljudje želijo razvedrila, beg od negativnih novic, a jim nihče ne prisluhne. Kar poglejte program javne televizije. En sam dolgčas in en sam pesimizem.
Slovenci smo sicer izjemno vesel narod. Samo primer Moped showa vam navedem. Ob sobotah, ko je bila oddaja na sporedu, so beležili, da ima milijon poslušalcev. Si mislite, koliko ljudi nas je poslušalo! Potem so jo politično ukinili, ko je Lojze Peterle pripeljal urednika iz Argentine. Želim povedati, da je satiro takrat poslušala množica ljudi. Torej se Slovenci radi smejemo, radi hecamo, kajne? Pozneje je navduševal tudi Radio Ga-ga in žalostno je, da Saša Hribarja, glavnega radijskega satirika zadnjih desetletij, ni več med nami. Bil je neponovljiv v svojih štosih in res ga pogrešam. Nedeljski dnevnik
