Po Združenih državah, Braziliji ter tudi Filipinih, Italiji in še kakšni državi je Argentina postala naslednja zastavonoša globalnih populističnih skrajnih desničarjev, in sicer zaradi osupljivo učinkovitega pohoda Javierja Mileia na predsedniški položaj, ki ga je na nedeljskem drugem krogu volitev osvojil s 55,7 odstotka dobljenih glasov. Zmaga kontroverznega triinpetdesetletnega ekonomista, bivšega televizijskega komentatorja in zadnjih nekaj let poslanca je po ocenah južnoameriških analitikov predvsem posledica jeze in razočaranja Argentincev nad političnimi elitami, ki jim je Milei napovedal odločen obračun, ter nad ekonomskim razsulom v državi s 140-odstotno inflacijo, dvema petinama prebivalcev pod pragom revščine ter visoko brezposelnostjo med mladimi.
V takšnih razmerah tekmec Mileia, aktualni peronistični minister za gospodarstvo Sergio Massa očitno ni imel pravih možnosti. Nekoliko presenetljivo je sicer zmagal v oktobrskem prvem krogu volitev. Toda na tretjem mestu in zunaj drugega kroga je s solidno podporo tedaj končala bivša notranja ministrica, ki je potem podprla Mileia, tako kot tudi bivši konservativni predsednik Mauricio Macri s svojim antiperonističnim krogom. Vse to je pomagalo in prispevalo k političnemu potresu, kot so opisali zmago Mileia.
Zaostritev s Kitajsko, slab obet tudi za EU
Med kampanjo je med drugim napovedoval uvedbo dolarja kot nacionalne valute, ukinitev centralne banke, ki da s tiskanjem denarja ustvarja inflacijo, prepoved splava, liberalizacijo nakupa orožja, odpravo več ministrstev – tudi za zdravstvo in izobraževanje – ter možnost privatizacije vodnih virov in vsega državnega, kar je mogoče privatizirati, nekako po logiki svojih libertarnih prepričanj. Za trgovino s človeškimi organi je dejal, da gre za samo še en trg. S svojimi izjavami je dvigal ogromno prahu, njegov program pa bo zdaj na preizkušnji. Analitiki ocenjujejo, da bo podobno kot pri mnogih populističnih (pa tudi številnih drugih) politikih oblast morda zaoblila ostre robove, v to pa ga bo silila tudi nuja po političnih kompromisih, saj ima relativno majhno število sedežev v parlamentu ter slabo zastopanost po regijah, kar v državi z močnim regionalnim sistemom ni nepomembno.
Kar se zunanje politike tiče, se Milei predstavlja kot zaveznik ZDA in Izraela, kamor bo po napovedih odpotoval najprej in v Izraelu po željah tamkajšnjih oblasti preselil veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Kot eno svojih vzornic je omenjal nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher, pod katero je Velika Britanija porazila Argentino v vojni za Falklande, zato so nekateri vojni veterani te besede sprejeli z nezadovoljstvom. Milei v marsičem vidi komunistične in socialistične zarote in je tako napovedal, da ne bo imel odnosov s komunističnimi državami – torej da jih bo ohladil predvsem s Kitajsko, ki je po njegovi volilni zmagi sicer sporočila, da je pripravljena nadaljevati dobro sodelovanje pod dosedanjo oblastjo. Brazilskega predsednika Luiza Inacia Lulo da Silvo je Milei značil za socialista s totalitarističnim poslanstvom. Zmaga Mileia zmanjšuje tudi možnost skorajšnje sklenitve trgovinskega sporazuma Evropske unije z južnoameriško skupino Mercosur – Milei je dejal, da bi iz nje izstopil.
Vplivna sestra
Nekateri njegovi svetovalci pa pravijo, da so mnoge izjave vzete iz konteksta in medijsko napihnjene. Med svetovalci novega predsednika je sicer daleč najbolj vplivna njegova sestra Karina, ki naj bi imela celo zadnjo besedo pri sprejemanju odločitev. Imela naj bi vlogo tiste ženske, ki pregovorno stoji za vsakim uspešnim moškim, le da v te primeru ne gre za soprogo. Milei je celo dejal, da bo v primeru zmage sestra igrala vlogo prve dame. Najbrž pa bo to njegova partnerica, komedijantka Fatima Florez, s katero sta skupaj od julija letos.
