Nekaj let kasneje je maturiral in še več let kasneje je imel v rokah mednarodno diplomo iz prava z odličnimi ocenami ter postal odvetnik, ki se je zapisal človekovim pravicam. Tridesetega aprila 2018 se je v modri obleki in kravati vračal domov na Nizozemsko s predavanja v Italiji, ko so ga mejni policisti na letališču Eindhoven hoteli podrobneje pregledati. V prostoru za preglede je ugotovil, da poleg njega pregledujejo še dve temnopolti osebi, potem pa je mislil le še na to, kako vse skupaj zabeležiti in zbrati dokaze o rasnem profiliranju. Prav dosti se mu niti ni bilo treba truditi, policisti sami so dejali, da preverjajo le osebe, ki »niso videti kot Nizozemci«. Doma je dogodek opisal na facebooku in naslednji dan so se mu javile številne nevladne organizacije, s katerimi se je dogovoril, da bodo skupaj izbojevali sodno bitko. Ne zanj, temveč za to, da kaj takega policisti ne bodo smeli več početi. Sodišče je na prvi stopnji razsodilo v prid policije, prizivno sodišče v Haagu pa je konec februarja razsodilo, da so kontrolni pregledi oseb na osnovi barve kože oziroma rasno profiliranje še posebej težka oblika diskriminacije, ki je prepovedana. Amnesty International je ocenila, da gre za zgodovinsko razsodbo.
Zgodovinska razsodba
Mpanzu Bamenga je leta 1994, takrat mu je bilo osem let, na Nizozemsko skupaj z materjo, sestro in bratom pribežal iz Demokratične republike Kongo. Tri leta kasneje je družina prejela pismo, v katerem so jim oblasti sporočile, da se morajo izseliti v nekaj tednih. A nekako jim je uspelo ostati, otroci so šli v šolo in učitelji so ob koncu osnovne šole Mpanzuju svetovali, naj se vpiše na kakšno poklicno šolo ter se loti kakšnega »ročnega poklica«.
Mpanzu Bamenga je dosegel, da mejni policisti na Nizozemskem poslej ne bodo smeli pregledovati ljudi le zaradi barve njihove polti.
