Slovenija zaostaja pri izpolnjevanju ciljev; večinoma je uspešna pri izvajanju ukrepov, sprejetih pred NEPN, manj uspešna pa je pri izvajanju dodatnih ukrepov, ki jih je določil NEPN, ugotavljajo v konzorciju za posodobitev načrta, ki ga vodi Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan (IJS).
»Slovenija mora hitreje zmanjševati potrebe po energiji in naravnih virih ter hkrati hitreje uvajati obnovljive vire energije,« je v izjavi medijem v Ljubljani strnil Stane Merše iz IJS.
Načrt je treba posodobiti med drugim zaradi odločitve o izstopu iz premoga do najpozneje leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 v okviru načrtov Pripravljeni na 55 in REPowerEU ter pospešene izvedbe zelenega prehoda. Že s sprejetim NEPN je bila Slovenija glede tega med manj ambicioznimi državami, pravi ministrstvo za podnebje, okolje in energijo in poudarja, da bo treba zvišati ambicije in odločneje izvajati ukrepe za njihovo izpolnitev.
Emisije, ki ne izvirajo iz naprav, vključenih v trgovanje z emisijskimi kuponi, bo treba po že potrjenih ciljih EU zmanjšati za 40 odstotkov (prejšnji cilj je bil za 30 odstotkov). Povečal se bo tudi zahtevani delež OVE v končni porabi energije, in sicer razprava poteka o cilju med 42,5 in 45 odstotkov (prej 32 odstotkov). Končno rabo energije naj bi po začasnem dogovoru zmanjšali za 11,7 odstotka glede na referenčni scenarij iz leta 2020 (prej za 35 odstotkov glede na referenčni scenarij iz leta 2007).
V prvem osnutku usmeritev in ciljev za posodobitev načrta še ni določenih končnih ciljev, te bodo postavili po opravljeni javni razpravi.
Izpusti iz naprav, ki niso vključene v sistem kuponov, naj bi se zmanjšali za 27 do 30 odstotkov (po veljavnem NEPN za 20 odstotkov), celotni izpusti pa za 38 do 40 odstotkov (po veljavnem NEPN za 36 odstotkov) glede na leto 2005. Pri tem npr. v prometu pričakujejo povečanje emisij za pet odstotkov (prej za 12 odstotkov), v industriji zmanjšanje emisij za 46 odstotkov in v energetiki zmanjšanje za 52 odstotkov (prej 34 odstotkov).
Izhodiščni cilj za razpravo glede deleža OVE v končni rabi energije do leta 2030 je postavljen pri 30 do 35 odstotkov. Pri proizvodnji električne energije naj bi bil delež OVE vsaj 52 odstotkov, pri ogrevanju in hlajenju vsaj 41 odstotkov, v industriji vsaj 30 odstotkov in v prometu vsaj 21 odstotkov.
Glede proizvodnje elektrike je predvideno, da bo oskrba z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 dosegla vsaj 85 odstotkov, do leta 2040 pa 100 odstotkov.
Potrebna bodo velika vlaganja v nove proizvodne enote in tudi v omrežje. Pripravljena sta dva scenarija oskrbe po zaprtju termoelektrarn na premog: v celoti z OVE ter v kombinaciji OVE in jedrske energije.
Kot pravi Merše, noben od teh scenarijev še ni določen kot optimalen. Predvideno je močno povečanje proizvodnje iz sončne energije ter tudi iz vetra, prav tako bi v večji meri uporabljali geotermalno energijo in lesno biomaso, zgradili bi vsaj del načrtovanih hidroelektrarn na srednji Savi.
Pri scenariju pokrivanja potreb v celoti z OVE bi največji delež predstavljale sončne elektrarne. Glede tega sta izziva med drugim uporaba viškov energije v sončnih obdobjih, pri tem bi lahko imele pomembno vlogo črpalne hidroelektrarne in tudi proizvodnja vodika, ter pokrivanje manka v času manjše proizvodnje, kar bi deloma pokrili s hidroelektrarnami in uvozom. Uvozna odvisnost bi lahko po ocenah znašala med petimi in desetimi odstotki, so pa te napovedi negotove, pravi Merše.
Pri scenariju z jedrsko energijo in OVE naj bi celotne potrebe pokrivali z domačo proizvodnjo. Bi bilo pa pomembno odločitev glede gradnje drugega bloka krške nuklearke (Jek 2) sprejeti čim prej, pravi Merše, saj bo ključno obdobje po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj, ki je predvideno leta 2033. Po sedanjih ocenah bi lahko drugi blok postavili do leta 2040.
Osnutek usmeritev in ciljev za posodobitev NEPN, ki je bil pripravljen na podlagi lanske javne razprave, so danes javno predstavili na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, sledila bo enomesečna javna razprava, med drugim s strokovnimi tematskimi posveti in splošnim spletnim posvetovanjem, ki bo trajalo do 3. maja.
»Gre za enega najpomembnejših strateških načrtov Slovenije,« je, kot so sporočili z ministrstva, na javni predstavitvi dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter poudaril, da so pomembni jasni cilji in konsistentni ukrepi, saj je prihodnost tako Slovenije kot Evrope v brezogljičnosti.
»Naše glavno vodilo je ambicioznost, zaostanek, ki smo ga v preteklosti pridelali, pa moramo nadoknaditi,« je povedal Kumer. Verjame, da je zeleni prehod edini način, da zagotovimo kakovostno življenje nam in vsem prihodnjim generacijam, so še povzeli na ministrstvu.
Javna razgrnitev končnega predloga posodobitve in formalno posvetovanje z javnostjo sta predvidena za pomlad prihodnje leto. Države članice EU morajo posodobljene NEPN Evropski komisiji predložiti do konca junija 2024.
