Zavzemajo se za implementacijo kakovostnejših preventivnih programov za skupine z višjimi rizičnimi dejavniki tveganja ter za sistemski pristop na državni ravni za oblikovanje družbenih varovalk skozi celosten pristop. Menijo, da je treba pospešiti implementacijo nacionalnega programa za duševno zdravje 2018–2028 in zagotoviti ustrezne prostorske razmere in namestitev bolnikov s hujšimi duševnimi motnjami. Kot nujno so izpostavili tudi vpeljavo preventivnih programov v šolski sistem, destigmatizacijo duševnih bolezni, vse vzgojno-izobraževalne institucije pa bi morale mladostnikom omogočiti dostop do informacij o duševnem zdravju.

V naši državi slika duševnega zdravja mladih ni nič boljša kot v Srbiji, so poudarili. Svet mladostnikov postaja vse bolj surov, tekmovalen in izključujoč. Družba že leta dviguje vrednostne standarde in pričakovanja do mladih, podporne funkcije in javne storitve, ki naj bi mladim ponujale oporo, pa se rušijo pred našimi očmi pod pritiski povpraševanja, ki ga spodbuja strm vzpon stresa, osamljenosti in nerazumevanja mladih. sta