Kako zapleteno je štetje točk v svetovnem namiznem tenisu, kaže ekipno svetovno prvenstvo, ki bo do nedelje potekalo v Busanu. Res je, da so v ospredju boji za naslov svetovnega prvaka, toda večina najboljših reprezentanc na svetu je v Južno Korejo pripotovala s ciljem uvrstitve na olimpijske igre v Pariz. In čeprav v Busanu potekajo sklepni boji, v katerih v veliki večini tekmujejo reprezentance, ki so si že zagotovile olimpijsko vozovnico, Svetovna namiznoteniška organizacija (WTT) še ni objavila ekipne svetovne lestvice. Ta bo znana šele sredi prihodnjega meseca.
Slovenija v ožjem vrhu
Nismo še zasledili izračuna, po katerem bi Slovenija v ekipni konkurenci izpadla iz Pariza. Kljub temu se še nihče v slovenskem taboru ni veselil druge zaporedne uvrstitve na največje tekmovanje, kjer tekmuje le najboljših 16 reprezentanc na svetu. Poraz v osmini finala je bil namreč preveč boleč, saj je bila Slovenija od zgodovinske uvrstitve med najboljših osem reprezentanc oddaljena le dve točki. Slovenija v zadnjem obdobju dokazuje, da sodi v ožji svetovni vrh, saj se je na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih uvrstila v osmino finala. Podvig je za Slovenijo še toliko večji, ker zadnja leta uspehe dosega brez Bojana Tokića, ki je vlekel reprezentančni vlak skoraj dve desetletji. V tem času se je v svetovni vrh prebil Darko Jorgić, Deni Kožul pa ohranja status neugodnega igralca, ki lahko premaguje igralce najboljše petdeseterice.
V Busanu se je izkazal še tretji slovenski igralec Peter Hribar. S predanostjo namiznemu tenisu, ki jo nadomešča s pomanjkanjem tehničnega znanja, je dokazal, kako pomembna je na športni poti volja. V Saarbrücknu pod vodstvom Jožeta Urha trdo trenira, v Južni Koreji pa je doživel svoje najlepše trenutke. Novomeščan je proti Singapurju dosegel izjemno pomembno zmago, ki je Sloveniji odprla vrata do prvega mesta v skupini in neposredne uvrstitve v osmino finala. Hribar je bil sicer tragični junak proti Danski, ko je proti Tobiasu Rasmussenu zapravil vodstvo z 2:1 v nizih in z 9:7, a je pustil v ringu svoje srce, zato ne le da mu ne gre ničesar očitati, temveč si zasluži pohvale. Te mu je odkrito namenil tudi najboljši slovenski igralec Darko Jorgić, ki je v Busanu dobil vseh osem posamičnih dvobojev.
Jorgić je gonilna sila
»Poraz proti Danski je bil boleč s stališča zgodovinske uvrstitve Slovenije v četrtfinale. ¸Na uvrstitev med najboljših 16 reprezentanc na svetu smo ponosni, saj smo potrdili dosežek izpred dveh let, kar je bilo zelo težko. Odkrito verjamem, da smo storili dovolj za uvrstitev na olimpijske igre v Pariz. Pohvalila bi predvsem dva igralca. Darko Jorgić je naša gonilna sila in le s tako izjemnim igralcem lahko prihajamo v položaj, da se merimo z najboljšimi na svetu. Je izjemen vodja, ki mu igre za ekipo pomenijo celo več kot med posamezniki. Drugi je Peter Hribar, ki je lani denimo na evropskem prvenstvu z Rasmussenom gladko izgubil, letos je bil blizu zmage. Poleg tega je dosegel še dve posamični zmagi, tudi izjemno pomembno proti Singapurju,« je pred vrnitvijo v Evropo strnila vtise slovenska selektorica Andreja Ojsteršek Urh.
Darko Jorgić je obžaloval, ker Slovenija ni dobila priložnosti, da bi se v četrtfinalu pomerila z Južno Korejo. Bil je ponosen, da je dobil vseh osem dvobojev, še posebej na zmago proti Dancu Lindu. Hkrati mu je bilo žal, da se v Busanu ni pomeril s prvokategorniki, ki so na svetovni lestvici pred njim. »Ob koncu bi dodal, da smo v ringu pustili srce in dušo ter pokazali, kako se bori za Slovenijo. Ponosen sem na vse. Verjamem, da se bomo prihodnji mesec veselili, ko bomo videli svetovno lestvico, in da bomo z ekipo nastopili v Parizu,« je prepričan Darko Jorgić, ki ga kot že vso sezono čaka izjemno naporen urnik tekmovanj, ki bodo ključna v boju za svetovno lestvico in dobro izhodišče za olimpijske igre. V naslednjih dveh mesecih bo kar trikrat odpotoval v Azijo, kjer ga čakajo posamični turnirji najvišjega ranga v Singapurju, Južni Koreji, Savdski Arabiji in bržčas tudi na Kitajskem.
