Egista Otta so avstrijski kriminalisti preiskovali že sedem let, vendar so do zadostnih dokazov prišli šele s pomočjo britanske tajne službe MI5, ki jim je posredovala komunikacijo mobilnih telefonov vpletenih oseb, iz katere je razvidno, da v Veliki Britaniji obstaja mreža ruskih vohunov, ki jo iz Rusije usmerja Jan Marsalek in operira v več evropskih državah.
Jan Marsalek je bil eden vodilnih na borzi notiranega finančnega podjetja Wirecard, katerega propad velja za enega največjih finančnih škandalov v Nemčiji. Avstrijec Marsalek je bil član uprave podjetja s sedežem v bližini Münchna in odgovoren za poneverbe, goljufije in ponarejanje bilanc, zaradi česar je delničarjem in upnikom nastalo za več milijard evrov škode. Marsaleka od takrat nemške oblasti iščejo z mednarodno tiralico; 18. junija 2020, ko so ga v podjetju suspendirali, je namreč zapustil državo in prek Avstrije in Belorusije odpotoval v Moskvo. Preiskovalna platforma Belingcat in nemški tednik Spiegel sta razkrila, da naj bi Marsalek več let delal za rusko tajno službo FSB, že omenjeni dokumenti, ki jih je posredovala britanska služba MI5, ta razkritja preiskovalnih novinarjev potrjujejo.
Ruska vohunska celica v avstrijski tajni službi
Marsalek se je po zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegove hčere v angleškem Salysburyju hvalil, da ima v rokah poročilo Organizacije za prepoved kemičnega orožja, v katerem je poleg zaupnih podatkov o zastrupitvi dvojnega agenta tudi formula živčnega strupa novičok, s katerim sta bila oba zastrupljena. Avstrijski kriminalisti so videoposnetek omenjenega tajnega dokumenta našli v mobilnem telefonu Egista Otta. Ta je leta 2015 postal osebni pomočnik Martina Weissa, ki je vodil še posebno pomemben oddelek v uradu za varstvo ustavne ureditve in boj proti terorizmu (avstrijska notranja tajna služba), v katerega so se stekale praktično vse informacije in analize podatkov. Preiskave avstrijskih kriminalistov kažejo, da sta Weis in Ott v tem času znotraj tajne službe oblikovala vohunsko celico, ki je kot vir tajnih informacij služila ruskim tajnim službam.
Tožilstvo, ki je odredilo aretacijo Otta v Špaterjanu na avstrijskem Koroškem, kjer je nazadnje bival v vili blizu svojega rojstnega kraja Beljaka, mu očita, da je prek Marsaleka ruskim tajnim službam (verjetno FSB) posredoval tri mobilne telefone visokih uradnikov avstrijskega notranjega ministrstva z zaupnimi informacijami, en SINA-prenosnik (posebni prenosniki s programi kodiranja, ki jih uporablja tudi nemška tajna služba), hkrati pa jim je (ker je imel dostop do njih) posredoval tudi podatke o Rusiji kritičnih novinarjih v Evropi. Med drugim tudi o bolgarskem preiskovalnem novinarju Kristu Grozevu, ki je bil do februarja 2023 vodja raziskav za Rusijo pri platformi raziskovalnih novinarjev Belingcat.
Dunaj prenevaren za preiskovalnega novinarja
Grozev je bil prejemnik evropske novinarske nagrade za leto 2019 v kategoriji preiskovalno novinarstvo. Bil je eden tistih, ki so razkrili imena agentov ruske vojaške tajne službe, ki so podpirali vzhodnoukrajinske separatiste pri sestrelitvi malezijskega potniškega letala MH17, ki je razkril imena agentov v ozadju pri napadih s strupom na Skripala in na ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, našel je vojaško enoto, ki je v ukrajinski vojni ciljno pošiljala rakete na civilno prebivalstvo in razkril imena za to odgovornih vojnih zločincev. Kmalu zatem, ko je Ott iz policijskih podatkovnih baz pridobil podatke o kraju njegovega bivališča na Dunaju, so v njegovo stanovanje vdrli neznanci in mu odnesli prenosnik. Grozeva, ki je 20 let živel na Dunaju, zadnjih nekaj let pod policijsko zaščito, so avstrijske oblasti februarja 2023 obvestile, da ne morejo več zagotoviti njegove varnosti. Preselil se je v ZDA in postal vodja raziskovalnih projektov pri neodvisnem ruskem spletnem mediju The Insider.