Ženske za boleznijo zbolevajo trikrat pogosteje kot moški. Bolezen se običajno pojavi med 30. in 55. letom starosti, vendar zbolijo tudi otroci in starejši. Vzrok nastanka bolezni ni popolnoma znan, verjetno gre za več vzrokov hkrati. Bolezen lahko sprožijo dedni dejavniki in dejavniki iz okolja (razne okužbe, hormonske spremembe, stres, razne poškodbe itd.) Seštevek več dejavnikov povzroči, da imunski sistem ne deluje pravilno in napade lastna tkiva ter sklepe in sproži vnetje sklepov. Farmacevti Lekarne Maribor so pripravili koristne nasvete za vse paciente.
Znaki in potek
Bolezen poteka različno. Posledično se znaki in simptomi od bolnika do bolnika razlikujejo. Značilno je, da na začetku bolezen poteka počasi. Le redko je začetek bolezni nenaden z večjim številom vnetih sklepov. Običajno so na začetku prizadeti sklepi na rokah, prstih in zapestja. Bolezen običajno poteka simetrično, torej obe roki hkrati. Izjemoma se lahko začne tudi s prizadetostjo večjih sklepov (kolena, kolki) ali hrbtenice. Temu se velikokrat pridružijo še splošni znaki, utrujenost, izguba teka, znojenje, nespečnost …
Kako ga zdravimo?
Sodobni cilji zdravljenja revmatoidnega artritisa so doseči remisijo oziroma umiritev bolezni. To pa lažje dosežemo s čim bolj zgodnjim zdravljenjem, dobrim sodelovanjem med bolnikom in zdravnikom, specialistom revmatologije. Vnetja zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki, ki lajšajo bolečino in vnetje. Običajno zdravljenje z njimi ne zadostuje in jih je treba združiti z zdravili, ki vplivajo na imunski odziv in na ta način umirjajo vnetje. To so kortikosteroidi, imunomodulatorna zdravila ter biološka zdravila.
Biološka zdravila so tarčna zdravila, ki zavirajo delovanje določenih beljakovin, ki so posredniki vnetja.
Kaj lahko naredimo sami?
Pri revmatičnih boleznih je ključno aktivno sodelovanje posameznika pri zdravljenju. Teh bolezni namreč ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je nujno dobro poznavanje bolezni s strani bolnika in da tudi sam sodeluje in naredi čim več, da bolezen pomaga ustrezno obvladovati.
Telesna dejavnost in rekreacija
Nujno je ohranjati gibljivost sklepov, krepiti mišice, imeti pravilno telesno držo, saj to zmanjšuje bolečine in izboljša počutje, tako fizično kot psihično. Pomembno je poznati svoje telo in njegove omejitve ter tako izbrati primerne oblike vadbe. Ekstremni treningi in fizično zelo naporni športi se odsvetujejo. Primerni so hoja, nordijska hoja, plavanje, rekreativno kolesarjenje itd. Najbolje je, da si oboleli izbere rekreacijo glede na lastne želje in fizične zmožnosti. Nikoli pa ne pozabite na ogrevanje na začetku in raztezanje ob koncu vadbe. Nujno je tudi vzdrževanje primerne telesne teže.
Zdrava prehrana
Priporočljivo je uživanje zdrave, sveže, ekološko pridelane hrane. Čim več zelenjave, sadja, rib in zdravih maščob (ribje, laneno, konopljino olje). Čim manj sladkorja, enostavnih ogljikovih hidratov, vnaprej pripravljene hrane z veliko aditivi, mesa ter mlečnih izdelkov. Treba je popiti zadostno količino vode, vsaj 2,5 litra na dan. Hidracija je zelo pomembna. Opustiti je treba razvade, kot sta kajenje in alkohol, saj pospešujejo vnetja. Vpeljati v prehrano začimbe in jedi, ki imajo protivnetni učinek, na primer kurkumo, cimet, omega-3-maščobne kisline, ingver itd.
