Na razstavi Umetnikov atelje, ki jo danes odpirajo v Narodni galeriji, bo predstavljenih devetdeset fotografij (oziroma digitalnih preslikav po originalnih fotografijah) španskih kiparjev ter slikarjev v njihovih prostorih ustvarjanja. Nastajale so v obdobju od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja, izbrane pa so iz fotografskega arhiva Moreno, ki ga hrani Španski zavod za kulturno dediščino. Kot so zapisali ob razstavi, lahko fotografije umetniških ateljejev razumemo kot »verodostojne portrete umetnikov, ne glede na njihovo dejansko prisotnost v prostoru«, kolikor gre pri tem za poseben žanr portretiranja, kjer se srečata javna oziroma poklicna razsežnost ter najbolj osebni prostor umetnika. Avtorja razstave, zasnovane pod okriljem španskih državnih muzejev, sta Isabel Argerich Fernández in Óscar Muñoz Sánchez, ki sta prispevala tudi spremna besedila.
Prvi sklop razstave odstira umetniško ozadje 19. stoletja z nekaj izbranimi predstavniki historičnega in krajinskega slikarstva, kakor sta bila to Moreno Carbonero in Beruete, in pa dediščino akademske ter klasične umetnosti, ki jo ponazarja fotografija velike osrednje dvorane Muzeja umetniških kopij, kamor so prihajali številni umetniki, da bi risali po antičnih modelih. Drugi sklop predstavi različne umetnike, katerih ustvarjalnost je navdih našla v folklori, običajih, oblačilih ter tradicijah španskih pokrajin in prebivalcev – med njimi so na primer López Mezquita, Sorolla, Chicharro, Plá, Romero de Torres in drugi.
Od klasikov do avantgarde
Velik del na razstavi predstavljenih umetnikov je portretistov, katerih naročniki so bili premožni meščani in plemiči, visoki javni funkcionarji, cerkveni ter vojaški dostojanstveniki in navsezadnje tudi člani kraljeve družine. Nekateri umetniki, kot na primer Moreno Carbonero, López Mezquita ali Caprotti, pa so bili vsestranski, ustvarjali so portrete, toda slikali so tudi historične in literarne motive.
Dodane so tudi fotografije nekaterih umetnikov, pri katerih lahko opazimo bolj sodoben in sproščen slog ter odnos, odmaknjen od akademskih standardov in tradicionalnih tematik; njihova dela so bolj usmerjena v teme in pristope, značilne za 20. stoletje, pri čemer posamezna imena, kot sta to Maruja Mallo ali Jorge Oteiza, prehajajo celo v avantgardo. Španski del postavitve zaključujejo fotografije, ki so bile posnete med špansko državljansko vojno ter po njej, nekako do sredine minulega stoletja, dopolnjuje pa ga »slovenski del«, torej izbor fotografij umetnikov, ki so v istem časovnem obdobju delovali na našem ozemlju – ta dodatni nabor, ki temelji na fotografijah iz fondov Narodne in univerzitetne knjižnice, Narodne galerije in zasebnih zbirk, je oblikovala Katra Meke.
Razstava, ki jo je Narodna galerija izvedla v sodelovanju s tukajšnjim španskim veleposlaništvom, je sicer tudi del kulturnega programa ob španskem predsedovanju Svetu EU.
