V Nemčiji se vse bolj razvnema polemika o tem, ali bi morali prepovedati skrajno desno populistično stranko Alternativa za Nemčijo (AfD), ker da postaja grožnja demokratični ureditvi. Razprava se je okrepila zaradi nedavnega medijskega razkritja, da je več pomembnih članov AfD skupaj z nekdanjim voditeljem skrajnega desnega ekstremističnega Identitarnega gibanja iz Avstrije Martinom Sellnerjem, člani nemške tradicionalne desničarske Skupine vrednot in potencialnimi financerji razpravljalo o možnostih izgona tujcev iz Nemčije. Govorili so o Sellnerjevem konceptu »remigracije, torej o tem, kako bi bilo mogoče tudi s prisilo doseči, da bi tujci z nemškim potnim listom in azilanti zapustili Nemčijo, poslali pa bi jih v Afriko. Na srečanju sta sodelovala visoki član AfD Roland Hartwig, ki je tudi svetovalec predsednice stranke Alice Weidel, in vodja stranke v zvezni deželi Saška-Anhalt Ulrich Siegmund.
Kancler na ulici za demokracijo
Na razkritja se je vrh nemške politike odzval precej enotno. Povzeti ga je mogoče z besedami kanclerja Olafa Scholza, da ljudi v državi ne bo uspelo nikomur deliti glede na to, ali imajo priseljensko predzgodovino ali ne. Politiki so v en glas terjali tudi podrobnejšo presojo urada za zaščito ustave o delovanju AfD, na ulicah pa so se začeli vrstiti protesti proti ekstremizmu in proti AfD, na katerih sta se med navadne državljane pretekli teden pomešala tudi Scholz in zunanja ministrica Annalena Baerbock.
AfD pa se medtem krepi zaradi razočaranja volilcev nad etabliranimi strankami oziroma vlado. Po zadnjih raziskavah ima največ podpore opozicijska CDU s 30 odstotki glasov, sledi ji AfD z 22, SPD pa ima 15 odstotkov podpore. V letu, ko bi utegnila AfD zmagati na vseh treh deželnih volitvah (na Saškem, v Turingiji in Brandenburgu), je razprava o prepovedi toliko bolj politično eksplozivna, saj bi napačne odločitve lahko še dvignile podporo AfD.
Previdnost državnega vrha
Tako se pojavlja več scenarijev. Mnogi vidni politiki – tako v SPD kot tudi v CDU/CSU – zagovarjajo prepoved AfD. Drugi so do tega skeptični. Mednje sodita predsednik države Frank-Walter Steinmeier in pravosodni minister Marco Buschmann. Slednji opozarja, da je treba razrešiti vprašanje, čemu ljudje začenjajo podpirati takšno stranko. »Če bi sodni postopek za prepoved AfD spodletel, bi bila zanje to propagandna zmaga,« opozarja Buschmann. Steinmeier pravi, naj se druge stranke raje politično soočijo z AfD in si povrnejo zaupanje volilcev.
Posamezno stranko sicer lahko prepove le ustavno sodišče, ki mora postopek začeti na predlog parlamenta (bundestaga), vlade ali zakonodajnega organa nemških zveznih dežel na zvezni ravni (bundesrata). Odločitev lahko sprejme po prej zbranem dokaznem gradivu urada za zaščito ustave, ki zaradi suma skrajnega desničarstva že dlje časa podrobno opazuje AfD. Obstajati morajo zadostni dokazi, da stranka ogroža demokratični obstoj Nemčije ali njeno demokratično ureditev.
Pred uporabo tega najbolj skrajnega ukrepa nekateri pravni strokovnjaki pa tudi politiki opozarjajo, da je postopek precej zapleten, poleg tega je vprašljivo, ali bi na koncu stranko dejansko prepovedali.
Voditelj CDU/CSU Friedrich Merz nasprotuje sodni prepovedi stranke. Zavzema se za politični boj, javno podporo AfD pa hoče spodnesti tudi s krepitvijo azilne zakonodaje. Podobno meni Scholz, ki se od lanske jeseni spogleduje z možnostjo, da bi država v večjem obsegu deportirala tiste brez pravice do bivanja v Nemčiji.