Zakaj sploh imamo dodatni prestopni dan februarja? Kot pojasnjuje ameriški astrofizik in pisatelj Neil deGrasse Tyson, je vse odvisno od Zemljinega vrtenja okoli Sonca. Njeno potovanje namreč traja približno 365 dni in četrt. »Tiste tri četrtine preprosto ignoriramo. Pometemo pod preprogo. Za tri leta. Nato vsaka štiri leta dodamo dodaten dan,« je zapisal Neil deGrasse Tyson. Četudi je takšna rešitev danes splošno sprejeta, pa se ameriškemu astrofiziku zdi čudna in pretirana. »Da nas vrnejo na pravo pot, preskočimo prestopno leto enkrat na sto let, na prelomu stoletja. To je pretiran popravek,« pojasnjuje. Takšna rešitev je sicer v uporabi že od leta 1582, ko se je s papežem Gregorjem XIII. začel uporabljati gregorijanski koledar.
Smolčki se starajo počasneje
V prestopnem letu 2016 je v Sloveniji na prestopni ponedeljek na svet prijokalo 44 otrok, štiri leta pred tem pa se je rodilo pet smolčkov več. Takšno poimenovanje so si tisti, ki svoj rojstni dan praznujejo na dodatni februarski dan, izbrali kar sami. Izhajalo naj bi iz smole praznovanja rojstnega dne le vsaka štiri leta. Kljub negativnemu poimenovanju pa nekateri smolčki v praznovanju, ki se ne zgodi vsako leto, vidijo tudi prednost. Kot se pogosto pohvalijo, se starajo kar štirikrat počasneje, praznovanje rojstnega dne pa lahko raztegnejo na dva dneva. Težave se pojavijo pri voščilih smolčkom, saj nekateri, ko na koledarju ni 29. februarja, rojstni dan praznujejo zadnji dan februarja, drugi pa prvega dne v marcu. Možnost, da bo otrok rojen prav na zadnji februarski dan v prestopnem letu, je ocenjena na 1 proti 1461.
Dan za posebne tradicije in običaje
Po svetu 29. februar velja za dan, ko si ljudje lahko dovolijo posebne odločitve. Dan proslavijo tudi s posebnimi tradicijami in običaji. Po irski legendi naj bi bil ta dan poseben, ker naj bi ženska lahko zaprosila moškega za roko. S tem običajem naj bi v preteklosti želeli vzpostaviti ravnovesje med žensko in moško vlogo v družbi, tako kot naj bi 29. februar skrbel za uravnoteženje oziroma usklajenost koledarja z letnimi časi. Legenda naj bi se razvila v petem stoletju, ko se je sveta Brigita potožila svetemu Patriku, da morajo ženske predolgo čakati na pogum snubcev. Sveti Patrik ji je ustregel in 29. februar določil za dan, ko lahko za roko zaprosijo tudi ženske. Če bi moški takšno snubitev zavrnil, bi doživel posledice, ki pa niso vedno prijetne. Po nekaterih običajih bi moral zavrnitev poplačati z obleko, denarjem ali celo dvanajstimi pari rokavic. Kot pravijo stare razlage, naj bi dekle z rokavicami lahko skrilo roko brez zaročnega prstana.
Na Škotskem dan velja kot izredno nesrečen, primerjajo ga tudi s petkom, trinajstim. Ta datum je močno nepriljubljen tudi pri Grkih, ki verjamejo, da poroka v prestopnem letu, še posebej na 29. februar, prinaša nesrečo.
