Očitno je 50-letni voditelj socialistov in aktualni premier Pedro Sánchez na dobri poti, da po volitvah, ki so bile 23. julija, sestavi vlado s pomočjo leve grupacije Sumar ter katalonskih in baskovskih nacionalistov. V četrtek, na prvi dan zasedanja novega parlamenta, so namreč za predsednico spodnjega doma parlamenta s 178 glasovi od skupno 350 poslancev izvolili socialistko Francino Armengol. Zanjo je torej glasovalo tudi sedem poslancev katalonske separatistične in desnosredinske stranke Junts (Skupaj za Katalonijo), ki jo iz Belgije vodi politični emigrant Carlos Puigdemont, za katerega so v Španiji leta 2017 razpisali zaporni nalog zaradi nezakonitega referenduma o odcepitvi. Če bo Sánchez, ki je z Juntsom glede glasovanja o Armengolovi po dolgotrajnih pogajanjih sklenil sporazum v četrtek zgodaj zjutraj, ohranil podporo Kataloncev, bo tudi zanj čez dva tedna glasovala absolutna večina poslancev, ko bo vnovič kandidiral za premierja.
Sanchez šele čez prvo oviro
Zaenkrat pa je Sánchez dosegel le prvo zmago v boju z Albertom Núñezom Feijóojem, voditeljem ljudske stranke, ki je 23. julija dobila malo več glasov kot socialisti, za premierski položaj. Spodnji dom je tako razklan na desnico in levico, da so mnogi menili, da bodo morali Španci letos še enkrat na volitve. Oba bloka, Sánchezov levi, v katerem so tudi Baski in katalonska levica, in Feijóojev desni, v katerem sicer oslabljeni skrajno desni Vox s svojimi 33 poslanci na volitvah predsednika spodnjega doma ni hotel glasovati za kandidata ljudske stranke, imata po 171 poslancev. Zunaj teh dveh blokov je, vsaj do četrtka, ostalo sedem poslancev Juntsa in poslanka s Kanarskih otokov. Od političnega emigranta Puigdemonta je torej odvisno, ali bo Sánchez še štiri leta vodil Španijo. Druga možnost je razpis novih volitev, na katerih pa bi najbrž zmagala desnica, saj je za mnoge volilce socialistov nedopustno, da se Sanchez pajdaši z rušitelji Španije, ki so leta 2017 hoteli odcepiti Katalonijo.
Puigdemont se je moral zadovoljiti z manj, kot je zahteval
Puigdemont je hotel svojo moč na pogajanjih s socialisti izkoristiti za to, da bi vlada dovolila referendum o neodvisnosti in priznala amnestijo vsem, ki jih v Španiji preganjajo zaradi referenduma leta 2017. Vendar socialisti zaradi pravnih in političnih razlogov pri teh dveh vprašanjih ne smejo popuščati. Torej se je Puigdemont moral v zadnjih dneh na pogajanjih zadovoljiti z veliko manj. Sánchez je izkoristil špansko predsedovanje EU in zahteval, da katalonščina pa tudi baskovščina in galicijščina postanejo uradni jeziki Unije. Tiskovna predstavnica stranke Junts je to pozdravila kot »zgodovinsko gesto«, brez katere njenih sedem poslancev ne bi glasovalo za Armengolovo. Vendar je tudi poudarila, da gre za dogovor le o predsednici spodnjega doma, ne pa o premierju.
Morda je popuščanje katalonskim nacionalistom tudi odločitev socialistov, da za predsednico spodnjega doma predlagajo Armengolovo, nekdanjo predsednico Balearskih otokov, na katerih prebivalci, podobno kot v Valencii, govorijo katalonsko. Armengolova je takoj po izvolitvi izjavila, da bo v spodnjem domu dovolila uporabo omenjenih treh regionalnih jezikov. Za njihovo uporabo v obeh domovih parlamenta se že zelo dolgo zavzema ministrica za delo Yolanda Diaz, ki vodi pisano koalicijo 31 poslancev radikalne levice Sumar, v kateri so feministke, zeleni, komunisti in nekoč zelo močan Podemos.
