V drugi vožnji se je vrstni red povsem premešal. Enaindvajsetletni Braathen je v finalu, v katerem najboljših 30 tekmuje v obratnem vrstnem redu v kot v prvi vožnji, stopil na plin ter izkoristil razmere na progi in je bil skoraj sekundo hitrejši od drugega najhitrejšega v finalni vožnji.

Braathen, ki je po materi Brazilec, je za zmago na slalomih premagal največjo razliko med prvo in drugo vožnjo, odkar se sistematično zbirajo podatki. Pred njim je največji skok leta 2007 na slalomu v Adelbodnu naredil Švicar Marc Berthod, ki je s startno številko 60 skočil na 27. mesto prve vožnje in nato zmagal.

Norvežan je prvič zmagal leta 2020 na veleslalomu v Söldnu, kar so bile tudi njegove prve stopničke. V Wengnu je vpisal drugo zmago v svetovnem pokalu, prvo slalomsko, potem ko je s startno številko 31 komaj ujel finale.

Braathena ni premagal niti njegov rojak Henrik Kristoffersen, dvakratni zmagovalec slalomov v Wengnu, ki je bil najhitrejši na prvi progi in je imel v finalu Wengna kar dve sekundi in štiri stotinke zaloge. Kristoffersen je imel še več kot sekundo zaloge pri zadnjem vmesnem času, a je nato nekaj vratc pred ciljem odstopil.

"Želel sem se odkupiti v drugi vožnji po napaki v prvi vožnji," je dejal osupli Braathen. "Nisem vedel, da je to mogoče. Wengen je edinstven kraj za smučanje. Navijači si zaslužijo predstavo," je še dejal.

Brez stopničk sta ostala tudi drugi in tretji po prvi vožnji Avstrijec Manuel Feller in Norvežan Sebastian Foss-Solevaag, svetovni slalomski prvak iz Cortine 2021. Tekmo sta končala na petem oziroma šestem mestu.

Zato pa sta se na stopničke zavihtela domačin Daniel Yule (+0,22) in 37-letni italijanski veteran Giuliano Razzoli (+0,29), olimpijski slalomski prvak iz Whistlerja leta 2010. Yule je bil po prvi vožnji osmi, Razzoli deveti. Razzoli si je s stopničkami, prvimi italijanskimi slalomskimi v tej sezoni, priboril vozovnico za olimpijske igre februarja v Pekingu.

Medtem ko je bil Razzoli v Wengnu drugi že leta 2016, pa je Yule postal prvi Švicar s slalomskimi stopničkami v Wengnu v 23 letih, po drugem mestu Michaela von Grünigena na wengenskem slalomu leta 1999.

Slovenca sta ostala brez finalnih voženj. Štefan Hadalin je slaloma v Val d'Iseru in Madonni di Campiglio izpustil zaradi bolečin v hrbtu, v Adelbodnu pa je ostal brez uvrstitve po odstopu na prvi progi. Tudi slaloma v Wengnu se ni lotil najbolje. Kot 21. na startu v cilju ni prehitel nikogar. Njegov zaostanek, 4,33 sekunde je bil prevelik za drugo vožnjo. Hadalin je tekmo končal povsem na repu uvrščenih na 46. mestu.

Žan Kranjec, ki je presenetljivo z 18. mestom na uvodnem slalomu poskrbel za edine slovenske moške slalomske točke v tej sezoni, je Wengen izpustil. Namesto njega je dobil priložnost Tijan Marovt, ki je svojo krstno vožnjo na slovitem pokalu Lauberhorn kot Hadalin pred njim končal na prvi progi, in sicer na 43. mestu (+3,71).