Vlada in javni sektor: Brez ciljev so vse poti enako dobre
Začnimo s pripovedjo iz zadnjega dejanja nesrečnega Titanika. »Precej časa po strahotnem udarcu v ledeno goro, sredi noči, ko je že povsem jasno, da se ladja potaplja, strojnica je že povsem pod vodo, se kapitan še vedno ni prikazal iz svoje kabine. Prvi oficir še kar menca pred njegovimi vrati. Mora ga obvestiti o brezupni situaciji, pa si ne upa potrkati. Ve, da je pri njem gotovo njegova ljubica, ki bi znala to vzeti zelo osebno in se mu maščevati. Kajti že po dveh, treh dneh vožnje je dala zamenjati drugega oficirja samo zato, ker je posadki naročil, da mora redno deratizirati ladjo, kar je njo, veliko ljubiteljico živali, zelo prizadelo. Končno le potrka in kapitan še v gatah odpre vrata kabine. Ko kapitan izve strašno novico, znan pa je po tem, da se hitro odloča, takoj izda najnujnejše ukaze: 'Ukažite orkestru na palubi, naj nadaljuje čim bolj glasno, samo še vesele koračnice. Tako potniki sploh opazili ne bodo, da smo malo spremenili kurz.'«
Fotografija je simbolična. (Foto: Tomaž Skale)
Plovba brez ciljev in kompasa
Spremembe kurza, na srečo ne tako pogubne, se nam dogajajo že kar nekaj časa tudi v Sloveniji. Avgustovske poplave so nas ...
Ob prazniku dela so po Sloveniji potekala številna tradicionalna prvomajska kresovanja in delavska srečanja, kjer so sindikalisti družno poudarjali,...
Zakonca Bajželj sta se po letu in pol v priporu zagovarjala glede obtožbe napeljevanja k umoru domnevnega morilca njunega sina. On pravi, da o tem ne...