Palestinsko gibanje Hamas, ki je z vdorom v Izrael 7. oktobra odprlo najnovejšo poglavje dolgoletnega izraelsko-palestinskega konflikta, je v nedeljo sporočilo, da ne bo izpustilo preostalih talcev brez izmenjave za palestinske ujetnike in pogajanj ter izpolnitve njihovih zahtev. Po navedbah Izraela je v Gazi še 137 talcev, medtem ko aktivisti ocenjujejo, da je v izraelskih zaporih okoli 7000 Palestincev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izraelske sile nadaljujejo tudi racije na Zahodnem bregu, poroča katarska televizija Al Jazeera. Pridržale naj bi 28 ljudi, vključno z dvema ženskama. Med prijetimi so tudi mladoletniki. Od začetka vojne med Izraelom in Hamasom so izraelske sile na Zahodnem bregu pridržale že 3760 Palestincev, poroča palestinska tiskovna agencija Wafa.
Po tem, ko so sinoči zabeležili več izstrelitev raket iz Libanona, je izraelska vojska izvedla tudi povračilne napade na ozemlje svoje severne sosede, navaja britanski BBC.
Poročila o domnevnih novih izraelskih napadih prihajajo tudi iz Sirije, kjer naj bi v nedeljo zvečer izraelske sile zadele več tarč v bližini Damaska. »Naša protiletalska obramba je nekaj raket sestrelila, druge pa so povzročile omejeno gmotno škodo,« je o izraelskih napadih poročala sirska državna tiskovna agencija Sana.
Pri tem so bili v bližini sirske prestolnice ubiti štirje ljudje, dva borca libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah in dva Sirca, ki sta z gibanjem sodelovala, je sporočil sirski observatorij za človekove pravice. Dodal je, da so bili trije drugi borci in trije civilisti ranjeni.
V arabskem svetu stavka v podporo Palestincem v Gazi
V več arabskih državah, med njimi v Libanonu in Jordaniji, danes v znak solidarnosti s Palestinci in z namenom doseganja prekinitve ognja v Gazi potekajo splošne stavke. Podjetja, šole in vladni uradi so v znak protesta proti vojni zaprti tudi na zasedenem Zahodnem bregu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V Amanu in več drugih jordanskih mestih so številne ulice danes puste. Na vratih zaprtih trgovin so izobešeni napisi, ki sporočajo, da zaposleni sodelujejo v stavki. V Libanonu so zaprte šole in vladne ustanove, stavki pa so se deloma pridružili tudi v Mavretaniji, kjer je ministrstvo za visoko šolstvo študentom preložilo vse današnje izpite in predavanja. Podjetja, šole in vladni uradi so zaprti tudi na Zahodnem bregu, kjer naj bi se stavki pridružile še banke in podjetja za javni prevoz, poročanje tamkajšnjih medijev povzema dpa.
Splošna stavka sledi pozivom več palestinskih frakcij in aktivističnih skupin po globalni stavki, cilj katere je prekinitev ognja v Gazi, ki je že več kot dva meseca tarča izraelske kopenske in letalske ofenzive. Gre za del globalne kampanje, ki so se ji pridružili tudi ponekod v Turčiji in Bosni in Hercegovini, poroča izraelski časnik Haaretz.
Število smrtnih žrtev izraelskih napadov v Gazi je danes preseglo 18.000. Ranjenih je bilo še skoraj 50.000 ljudi, je sporočilo tamkajšnje zdravstveno ministrstvo.
Generalna skupščina ZN v torek znova o Gazi
Generalna skupščina Združenih narodovbo v torek na izrednem zasedanju v New Yorku razpravljala o humanitarni krizi v Gazi, kjer že več kot dva meseca divja vojna. Zasedanje so sklicali na poziv Egipta in Mavretanije, so sporočili iz skupščine. Generalna skupščina bi lahko glasovala o resoluciji o prekinitvi ognja v Gazi, diplomatske vire navaja francoska tiskovna agencija AFP. Resolucije Generalne skupščine ZN so sicer neobvezujoče.
Egipt in Mavretanija sta v zahtevi po zasedanju izpostavila hude humanitarne razmere, s katerimi se med izraelskim obstreljevanjem enklave sooča palestinsko prebivalstvo.
Osnutek besedila, o katerem bo razpravljala skupščina in so ga videli novinarji AFP, je zelo podobno zasnovano kot resolucija, proti kateri so ZDA v petek na Varnostnem svetu vložile veto. Izraža resno zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer na območju Gaze, obenem zahteva takojšnjo prekinitev spopadov med Izraelci in Palestinci ter izpustitev vseh talcev, ki jih je zajelo palestinsko oboroženo gibanje Hamas.
Petkovo zasedanje VS ZN o Gazi je sklical generalni sekretar ZN Antonio Guterres na podlagi 99. člena ustanovne listine ZN. ZDA so bile proti resoluciji, ki med drugim ni obsodila napada Hamasa na Izrael 7. oktobra. Guterres je po glasovanju ocenil, da je avtoriteta in kredibilnost enega glavnih organov ZN spodkopana zaradi zapoznelega odziva na vojno.
Varnostni svet ZN je doslej le enkrat uspel sprejeti resolucijo v povezavi z vojno v Gazi, ko je v sredini novembra pozval k »podaljšanim premorom in humanitarnim koridorjem«, s čimer so se izognili navedbi prekinitve ognja oziroma premirja.
Fajon: Slovenija za uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu
Slovenija se spričo stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu zavzema za uvedbo prepovedi izdaje vizumov za vstop v EU izraelskim naseljencem, ki živijo na tem palestinskem ozemlju, je pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov EU povedala ministrica Tanja Fajon. Ob tem se je znova zavzela za trajno premirje na Bližnjem vzhodu.
Fajonova je glede slovenske podpore uvedbi sankcij proti izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu pojasnila, da gre predvsem za skrb v povezavi z nadaljevanjem oziroma stopnjevanjem nasilja na tem zasedenem ozemlju, tudi z napovedmi o dodatnih nezakonitih gradnjah. Po besedah ministrice je težko napovedati, ali bo na današnjem zasedanju soglasje glede tega. Obenem je treba razpravljati tudi o dodatnih sankcijah proti skrajnemu palestinskemu gibanju Hamas, je še dejala Fajonova.
Viri pri EU so sicer pred zasedanjem povedali, da bi lahko bile sankcije proti Hamasu sprejete v prihodnjih tednih. O sankcijah proti skrajnim izraelskim naseljencem pa medtem poteka še politična razprava, ali in na kakšen način jih uvesti. Kot so še navedli, gre za možnost uvedbe sankcij proti skrajnežem, ki so proti rešitvi dveh držav in proti prisotnosti Palestincev na Zahodnem bregu.
Ministrica tanja Fajon se je sicer danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju znova zavzela za vzpostavitev trajnega premirja v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom.
»Ključno je vzpostaviti trajno premirje v Gazi, da preprečimo eksodus, da preprečimo genocid, etnično čiščenje. Kar se dogaja v Gazi, je humanitarna katastrofa izjemnih razsežnosti,« je povedala. Obenem je pozdravila vse napore za uresničitev rešitve dveh držav, da bi lahko Izraelci in Palestinci mirno sobivali.
O tem bo danes ob robu zasedanja Fajonova razpravljala tudi na delovnem sestanku z ministrskimi kolegi iz Španije, Belgije, Luksemburga, Irske in Portugalske, potem ko je skupaj s portugalskim ministrom Joaom Gomesom Cravinhom konec novembra obiskala regijo.
Zunanji ministri članic EU bodo sicer razpravljali o prihodnosti Bližnjega vzhoda po koncu trenutnih spopadov. Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell jim je že pretekli mesec predstavil okvir za prihodnost regije. Na tej podlagi so njegove službe po navedbah diplomatov pripravile sedem področij ukrepanja s konkretnimi predlogi. Ukrepi so namenjeni stabilizaciji Gaze, ponovni okrepitvi palestinskih oblasti in oživitvi bližnjevzhodnega mirovnega procesa.
