Akcija Naj planinska koča ne le promovira planinarjenje in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, njen namen je tudi ozaveščanje o odgovornem ravnanju do gorskega sveta in varnem obisku gora. V deveti sezoni, ki je trajala od 31. maja do 5. septembra, so bralci Siol.net z glasovanjem med 152 kočami (29 visokogorskih in 123 planinskih koč na nižje ležečih predelih) izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Za naj planinsko kočo 2023 so okronali Planinsko kočo na Sv. Jakobu, ki je postavljena na 961 metrih nadmorske višine, za naj visokogorsko planinsko kočo 2023 pa Zavetišče v Hudičevem borštu, ki leži skoraj 400 metrov višje.
Obe letošnji zmagovalki upravlja PD Preddvor, zato je bil ob veseli novici predsednik Aleš Drekonja izjemno navdušen: »Zelo smo se angažirali na obeh kočah in obiskovalce povabili k sodelovanju, tudi ves kraj je dihal z nami. Delamo dobro in to se vidi navzven. Imamo urejene koče in ves čas vlagamo vanje – kočo na Sv. Jakobu smo tudi s sredstvi z razpisa ministrstva povsem obnovili. Izpostavil bi še odlično sodelovanje z občino Preddvor in županom Rokom Roblekom.« Planinska koča na sv. Jakobu je prava družinska postojanka, saj je oskrbnica Mojca Markun predsednikova žena, nepogrešljiva je tudi pomoč njune hčerke in podpredsednika PD z družino. »Odlikujejo nas pestra ponudba in prijazne cene. Poleti, ko je sicer pri nas mrtva sezona, saj gre večina v visokogorje, prihajajo turisti in se čudijo nizkim cenam. Pomembna je tudi dobra, kakovostna hrana, trudimo se na vseh področjih.«
Zelo velik izziv je oskrbovanje, saj je ena koča relativno lahko dostopna, pozimi pa sta obe nedostopni z avtomobilom. Za oskrbovanje Zavetišča v Hudičevem borštu jim kmet, prijatelj, zvozi vse potrebno kolikor je mogoče visoko, potem pa to znosijo do koče, in tako pozimi oskrbujejo tudi kočo na Jakobu. Njeno oskrbovanje je v kopnem delu leta zdaj spet malo lažje, ker je po lanskem požaru na Potoški planini, ko je bila cesta uničena zaradi tovornjakov, ta zdaj obnovljena in je koča normalno dostopna. Redno spremljajo vremensko napoved in pred napovedanim sneženjem napolnijo zaloge na obeh kočah. V Borštu je pozimi plazovito, in če je preveč snega, zavetišče preventivno zaprejo.
»Zdajle še ne vem, kaj mi pomeni naziv naj planinska koča,« je vtise še zbirala Mojca Markun, oskrbnica Planinske koče na Sv. Jakobu, »zagotovo je to pohvala, da dobro delamo in da so to opazili tudi obiskovalci.« Koča, ki stoji na razgledni točki na zahodnem grebenu Potoške gore zraven cerkve sv. Jakoba, je odprta vse dni razen ob ponedeljkih. »Koči dajejo pečat res lep razgled, dobra hrana in prijazni ljudje. To je zame sanjska služba! Imamo najboljšo kuharico, zato se lahko pohvalimo z vsem iz naše kuhinje. Obiskovalci imajo zelo radi ričet in domače štruklje, saj res stavimo na domačo hrano in sveže sestavine. Potem je tu še velik nabor jedi, od jote do palačink, vse leto pečenice z zeljem, pa klobase, imamo Jakobovo pito in Jakobovo pivo, razne zavitke in za otroke kakšen posladek za trud, da so prišli do nas,« se je pohvalila oskrbnica.
»Kot kaže, smo pravi, da nas imajo ljudje radi. Tisti, ki prihajajo, so zadovoljni, zagotovo ne bi bilo tako, če ne bi dobro delali. Urejamo okolico, vzdržujemo kočo, elektriko imamo prek sončnih celic in pomembna pridobitev je nov hladilnik, ki smo ga prinesli do zavetišča, da bo pijača bolj ohlajena. Zdaj ponujamo le tople in hladne napitke in prenočišča, da bo koča še bolj zaživela, pa si želimo, da bi lahko ponudili vsaj osnovno hrano za zunanje obiskovalce, kakšne klobase, zaseko. Ob koncu tedna ostanem v zavetišču in si nekaj skuham, in če pride kdo lačen, mu tudi odstopim svoj krožnik, če nima svoje hrane,« je pojasnil Rajko Fende, oskrbnik Zavetišča v Hudičevem borštu. Zavetišče je njegov drugi dom, saj je z njim povezan že od začetka, najprej sedem let pri gradnji, devet let pa je že njegov oskrbnik, od začetka obratovanja planinskega zavetišča, ki stoji na mestu, kjer je prej stala lovska koča. Naj visokogorska planinska koča 2023, ki stoji na južnem pobočju Cjanovce, na spodnji strani Hudičevega boršta, ki je del gozdnega rezervata Zaplata, je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih, če vremenske razmere to omogočajo.
