Nekajurni delovni obisk kanclerja Olafa Scholza je bil v Sloveniji namenjen poglabljanju odnosov s strateško partnerico Slovenijo. Takšne odnose sta državi vzpostavili med zadnjim obiskom nemške kanclerke Angele Merkel pri nas leta 2011, ko je bil premier še Borut Pahor. Na tesnem sodelovanju obeh držav se odtlej ni nič spremenilo.
Scholz je s slovenskim premierjem Robertom Golobom od bilateralnih tem poglabljanja gospodarskega sodelovanja, kjer je Nemčija zaradi velikih švicarskih investicij v tukajšnjo farmacevtsko industrijo padla na drugo mesto, obdelal še mednarodne teme, kot so vojna v Gazi, vojna v Ukrajini in širitev EU. »To je obisk pri prijateljih (…) Naši odnosi bi bili težko bolj tesni,« je dejal Scholz, Golob pa se mu je zahvaljeval za njegovo voditeljsko vlogo v Evropi glede Zahodnega Balkana.
Kancler želi konkretne reforme
Obe državi sodita med podpornice držav Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU. In tako tudi ni presenetljivo, da sta oba premierja izrazila zadovoljstvo nad odprtjem pristopnih pogajanj BiH. Podobno kot Slovenija je tudi Scholz napovedal, da bo Nemčija poskušala pomagati spodbujati reforme v BiH, hkrati pa si želi, da bi v naslednjem obdobju v regiji reševali dvostranske konflikte, bi napredoval pristopni proces Severne Makedonije in tudi normalizacija odnosov med Srbijo in Kosovom. Ob tem je poudaril, da morajo države v pristopnem procesu doseči konkretne reforme, saj pristopni proces ne more biti zgolj geopolitično dejanje.
Scholz si želi čim hitrejše pridružitve balkanskih držav. Pričakuje pa tudi, da bo morala Evropska unija narediti svojo domačo nalogo z lastnimi reformami, kjer pa kot ključni izpostavlja odločitev za glasovanje s kvalificirano večino na področju davčne in zunanje politike. »Dogaja se nam, da smo zablokirani,« je nujnost reform s ponazoritvijo občasnega stanja odločanja v evropskem svetu ponazoril Golob.
Nič o orožarskih poslih
Enake poglede imata državi tudi glede trdne podpore Ukrajini pri zoperstavljanju ruski agresiji. V zadnjih dveh letih sta Nemčija in Slovenija sicer že sodelovali pri pošiljanju orožja Ukrajini tudi z izmenjavo slovenskih tankov stare jugoslovanske izdelave za nemške oklepna vozila. V skupnih logih sta se državi sedaj ponovno znašli v času češke iniciative kupovanja nujno potrebnih topovskih izstrelkov za Ukrajino na mednarodnem trgu, za kar je Slovenija namenila milijon evrov. Scholz, ki sicer zavrača pošiljanje raketnega sistema dolgega dosega taurus v Ukrajino, je sicer dejal, da bodo Ukrajino še naprej podpirali z orožjem, ki ga potrebuje.
Ob mednarodnih orožarskih dobavah pa beseda vsaj po prvih dvostranskih pogovorih premierjev dane
še ni tekla o dvostranskih orožarskih poslih. Slovenija se sicer po podpisu prvega sporazuma za nakup protizračne obrambe Iris (vrednem 147 milijonov evrov) spogleduje še z nadaljnjo nabavo takšnega sistema. O tem po današnjih pogovorih Goloba in Scholza ni bilo novosti. »Nismo govorili o konkretnih poslih, to ni stvar premierjev,« je dejal Golob. Pogovorov na Brdu pri Kranju se je udeležila tudi Scholzeva strankarska kolegica, socialdemokratska zunanja ministrica Tanja Fajon.
