Ljubljanski mestni svet je svojo 33. sejo začel s potrditvijo dveh novih mestnih svetnikov v vrstah svetniškega kluba Levica. Svetniški stolček Aste Vrečko, ki je postala ministrica za kulturo, je včeraj zasedla Alenka Pirjevec, ki je trenutno tudi članica sveta četrtne skupnosti Šmarna gora. Upokojenka, ki bo julija dopolnila 77 let, je magistrica umetnosti. Štirideset let je bila igralka animatorka v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je bila nekaj časa umetniška vodja, med drugim pa je bila sindikalna zaupnica, kot se je Alenka Pirjevec na kratko predstavila na spletni strani Levice.
19. maja je odstopno izjavo podal tudi Milan Jakopovič, ki je bil na lokalnih volitvah leta 2018 kandidat Levice za župana prestolnice. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Aleš Čerin je pojasnil, da se je Jakopovič odselil iz Mestne občine Ljubljana, zato ne more biti več ljubljanski mestni svetnik. Hkrati je Jakopovič nedavno postal poslanec v državnem zboru, potem ko so Luka Mesec, Asta Vrečko in Dan Juvan prevzeli položaje v novi vladi. Namesto Jakopoviča bo Levico do novembrskih lokalnih volitev zastopal Anže Štrukelj. Osemintridesetletni Štrukelj je po izobrazbi diplomirani politolog, v trenutnem mandatu je tudi svetnik v svetu četrtne skupnosti Center.
Spomnimo, da to nista prvi zamenjavi svetnikov v tem sklicu mestnega sveta. Leta 2020 se je mestnemu svetu naknadno pridružil Matjaž Vede iz vrst SDS. Zasedel je stol strankarskega kolega in prav tako kandidata za župana leta 2018 Anžeta Logarja. Slednji je ljubljanski mestni svet zapustil potem, ko je postal minister za zunanje zadeve v tretji vladi Janeza Janše.
Park izbrisanih bo med Rogom in Trubarjevo cesto
Mestni svet je včeraj izglasoval imeni za dva nova parka. Zelena površina med Centrom Rog in Trubarjevo cesto se bo po novem imenovala Park izbrisanih. Predlog tega imena sta komisiji za poimenovanja naselij in ulic v Ljubljani dala Amnesty International Ljubljana in društvo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov. Novopečena ministrica Asta Vrečko je marca ob prvi obravnavi predloga o Parku izbrisanih dejala, da v Levici »nadvse podpiramo, da se tovrstno obeležje in spomin na to grozodejstvo izbrisanih obeleži tudi v javnem prostoru na kakršne koli načine že«. Toda ob tem se ji je zdelo nekoliko cinično, da Mestna občina Ljubljana park pred Centrom Rog poimenuje Park izbrisanih, ker je občina po njenih besedah pred začetkom prenove iz Roga nasilno deložirala razna društva, tudi takšna, ki so se ukvarjala z izbrisanimi. Podžupan Čerin, ki je marca vodil sejo mestnega sveta namesto župana Zorana Jankovića, je Asto Vrečko zavrnil, da njene navedbe o nasilni izselitvi ne držijo, saj da je bil Rog takrat že prazen. Poudaril je, da sta lokacijo za poimenovanje Parka izbrisanih izbrali pobudnici tega imena in ne občina. Z imenom Park izbrisanih naj bi prestolnica ob trideseti obletnici izbrisa simbolno javno obeležila spomin na krivice, ki so se z izbrisom iz registra stalnih prebivalcev zgodile 25.671 osebam.
Zelena površina med Potjo Rdečega križa in Tehnološkim parkom Ljubljana bo na pobudo slednjega po novem nosila ime Park gazel. Tehnološki park je že lani tam postavil klopi s spominskimi ploščicami z imeni slovenskih podjetij, ki so med letoma 2001 in 2019 dobila naziv zlata gazela. S poimenovanjem Park gazel si je tehnološki park prizadeval »ovekovečiti podjetniško kulturo in posebej kvalitete podjetništva, kot so inovativnost, tehnološki razvoj, prodornost, uspešnost«.
