Prvi znani podatki o kraju segajo v rimsko dobo, o čemer pričajo ohranjeni rimski kamni v Bistri, prvi pravi razcvet pa je Bistra doživela kot kartuzijanski samostan. Bistra, ki je bila poleg Žič (1160), Jurkloštra (1170) in Pleterij (1407) ena od štirih kartuzij na slovenskem ozemlju, je vrhunec na kulturnem in gospodarskem področju dosegla v 14. stoletju. Leta 1782 je habsburški cesar Jožef II. izdal odlok o razpustitvi samostanov. Menihi so zapustili Bistro, premoženje pa je prešlo v roke verskega sklada, ki ga je upravljala država, dokler poslopja in okoliških posesti leta 1826 ni kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. On in njegovi nasledniki so Bistri vtisnili podobo graščine, kakršno ima še danes. Po drugi svetovni vojni je bila graščina s celotno posestjo nacionalizirana, leta 1951 pa je v njej dobil prostore muzej.
Rojen je bil na gradu
Na obisk po številnih razstavnih prostorih v Bistri še vedno večkrat pride Roman Gabrovšek, ki smo ga tudi to avgustovsko soboto srečali v muzeju. Kaj ne bi, saj se je tu rodil in otroštvo preživel v Bistri. V času njegovega rojstva so bili v grajskih prostorih potomci že omenjene družine Galle, ki se je v Bistro preselila po jožefinski reformi, ko so ukinjali samostane. Po upokojitvi je mnogo let tu preživel kot vodnik, zdaj pa se mu obraz takoj raztegne v nasmeh, ko iz njega vrejo spomini. »Tu je neka posebna energija. Tako dobro sem se in se še počutim, ko sem v Bistri. Tam zadaj, za kapelo sv. Jožefa, sem kot otrok preživel ure in ure v branju knjig. Ja, tu uživam.«
Namen ustanovitve TMS je bil evidentiranje, zbiranje, urejanje, hranjenje, varovanje, posredovanje in zaščita tehniške dediščine, povezane z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Ob tako široko zastavljeni nalogi ter pomanjkanju razstavnih in depojskih prostorov so postopno v posameznih krajih ustanavljali posebne tehniške zbirke, ki so se z leti osamosvojile. Mednje sodijo Kovaški muzej v Kropi, Mestni muzej v Idriji, tekstilna zbirka v okviru Gorenjskega muzeja v Kranju in železarska zbirka na Jesenicah.
Več kot 6000 kvadratnih metrov
Prve zbirke TMS v Bistri, ki so obravnavale gozdarstvo in lovstvo, so odprle vrata javnosti leta 1953, danes pa so na več kot 6300 kvadratnih metrih razstavnih površin na ogled stalne zbirke s področja kmetijstva, cestnega prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, tiskarstva, elektrotehnike in obdelave kovin. Poleg muzeja v Bistri so dislocirane enote še v Polhovem Gradcu, kjer je urejen Muzej pošte in telekomunikacij, na gradu Bogenšperk, kjer sta obiskovalcem na ogled Valvazorjeva grafična zbirka in razstava Valvazorjev pogled v naravo, ter v Soteski in Pivki, kjer je deponirana zbirka predmetov.
Družinska vstopnica za dva otroka stane 13 evrov, v vsakem primeru pa s seboj vzemite kakšno vrečko s pijačo, sadjem in sendviči. Prav nerodno je, ker je vsega, kar velja videti in kar zanima tudi najmlajše, zelo veliko, a za to je potreben čas. Še v šoli imajo otroci vsakih 45 minut kratek odmor, zato je iluzorno pričakovati, da bodo otroci ves čas radovedni in navdušeni. Škoda, ker marsikatera družina prav zato prej konča ogled. Dedek in babica, ki sta bila tam z vnučkom, sta ponosno in z veseljem povedala, da so v muzeju že dobrih šest ur, kar pomeni, da so različne tematike predstavljene zanimivo, domiselno, sodobno in pregledno, a sta obenem tudi potožila, da bi vsaj vsako uro vsi trije potrebovali kratek počitek in možnost, da spijejo kozarec soka, kavico, pojedo košček pite ali si privoščijo sladoled: »Že če bi zgolj postavili avtomate za hrano, pijačo in napitke, bi bilo veliko prijetneje, muzej pa bi prejel mogoče še več denarja iz tega naslova kot od vstopnic.«
