Črke imajo veliko večjo moč, kot si marsikdo misli. Prinašajo energijo in posebne vibracije skozi življenje. Naj bo M, so leta 1972 dejali odgovorni pri avtomobilski znamki BMW, ko so ustanavljali podružnico za proizvodnjo visoko zmogljivih avtomobilov. Verjetno so si pomagali tudi z numerologijo, ki v črki M pooseblja »pogumne in inteligentne zveste prijatelje«. 51 let kasneje ima črka M v svetu avtomobilizma izjemno moč in sporočilno vrednost, saj vsi vedo, kaj pomeni. Da bo nekoč postala tako zelo prepoznavna, pa si v 70. letih njeni snovalci zagotovo niso predstavljali.
Ljubiteljem štirikolesnikov je dobro znan tudi M6, katerega kodna oznaka je bila E24, v številnih državah pa je bil prepoznan tudi kot M635CSi. Za evropske kupce je bila moč 3,5-litrskega motorja 286 konjev (210 kW), onkraj Luže pa so se morali zadovoljiti z 260 konji (191 kW). Ta dvovratni kupe je imel moč šestvaljnika speljano na zadnji kolesi, njegova dolžinska mera pa je bila zajetnih 4,75 metra (v ZDA zaradi prilagojenih sprednjih in zadnjih odbijačev celo 4,92). Nekaj posebnega so bile tudi zmogljivosti, saj je evropska različica do stotice potrebovala le 5,8 sekunde (ameriška sekundo več), maksimalna hitrost 1,5 tone težkega M6 pa je bila 255 kilometrov na uro. Takrat hitrejši BMW je bil zgolj M1. Med letoma 1983 in 1989 so jih proizvedli 5855, od tega so jih v Severno Ameriko izvozili 1677.
Podoben lačnemu morskemu psu
Pod obliko kupeja se je podpisal Paul Bracq, izdelovali pa so ga v tovarni v Dingolfingu v tedanji Zahodni Nemčiji. Na prvi pogled so mnogi v M6 prepoznali lačnega morskega psa in opevali njegovo eleganco. Šlo je za enega najlepših štirikolesnikov tistega časa. Cena je bila razumljivo vse prej kot ljudska, mnogim pa se je 58.720 ameriških dolarjev zdelo enostavno preveč. »Srečniki, ki si M6 lahko privoščijo, bodo dobili izjemen avto s pedigrejem. Njegove zmogljivosti so nekaj posebnega, kar ne čudi, saj je bil oddelek Motorsport tedaj zadolžen tudi za razvoj motorja za formulo 1, BMW pa je leta 1983 v formuli 1 postal svetovni prvak,« so po testni vožnji zapisali v reviji Car and Driver in dodali: »To je eden tistih divjih, čudovitih avtomobilov, ki pa zahteva veliko denarja. Povprečni ljudje preprosto ne morejo razumeti, da bi porabili 58.720 dolarjev za karkoli, kar nima vsaj dveh spalnic.« V posodo za gorivo je bilo treba točiti premijski neosvinčeni bencin, pri čemer se je M6 (obut je bil v Michelinove pnevmatike) izkazal kot veliki pijanček, ki je na 100 prevoženih kilometrov spil 23 litrov goriva. Nič čudnega, ko pa se je motor vrtel vse do meje 6900. Notranjost je bila premijska. Uporabili so veliko usnja najboljše kakovosti, in to ne zgolj na sedežih, temveč tudi na vratih in armaturni plošči. Prednja sedeža sta bila športna in z dobrim bočnim oprijemom, tudi trikraki športni volan je lepo sedel v roke.
Vozno udobje je bilo na visoki ravni
Čeprav je bil M6 športni avto, pa je bil oblikovan tudi v prid varnosti. »Trend, ki se je začel konec 70. let, je bil, da dizajniramo varne avtomobile, kar so pri znamki BMW spoštovali,« je dejal danes 90-letni oblikovalec Paul Bracq, ki je sodeloval tudi z znamkami Mercedes-Benz, Citroën in Peugeot. Ko je M6 leta 1983 zapeljal na cesto, je bil resnično nekaj posebnega in še nevidenega, zato ne čudi, da na cesti še danes izgleda privlačno in športno. Serijska oprema je bila za tiste čase izjemna, tudi z električno pomičnimi šipami, klimatsko napravo, potovalnim računalnikom in zavornim dodatkom ABS. Ob tem, da so bile zmogljivosti izjemne, pa so lastniki pričali, da se je z njim dalo voziti čisto normalno, vozno udobje pa je bilo na visoki ravni. M6 je bil dejansko utelešenje izjemnega nemškega sloga in poosebljanje tega, za kar si je znamka BMW prizadevala. Še danes gre za iskan avto med zbiratelji, ki pa seveda ni poceni, saj nekateri za dobro ohranjenega zahtevajo tudi več kot 100 dolarskih tisočakov.
Bavarci so leta 2005 znova obudili M6, ki pa je ob kupeju dobil še različico zgolj brez. Za pogon na zadnji kolesi so zadolžili 5-litrski osemvaljnik, pod obliko pa se je podpisal Karl Elmitt. Avto se je hvalil s pospeškom vsega 4,6 sekunde do stotice. Sedem let kasneje so predstavili nova različico, katere zmogljivosti so bile še boljše (4,2 sekunde do stotice in 305 km/h najvišje hitrosti), sploh v primeru paketa competition, ko je bila moč izjemnih 591 konjev (441 kW) in pospešek 3,8 sekunde, njena dolžinska mera pa je bila zajetnih 4,9 metra. M6 so dokončno upokojili leta 2019, njegov naslednik pa je postal M8.