Kljub protestom iz zahodnih držav je hunta v Mjanmaru izvršila štiri smrtne kazni, kar je prva takšna eksekucija v tej državi od leta 1988. Torej tudi prva po državnem udaru vojske lani februarja, ko so generali zaradi »goljufanja na volitvah« odstavili dejansko voditeljico vlade Aung San Su Či, nakar je ta izjemno revna jugovzhodna azijska država ob krvavo zatrtih protestih počasi začela drseti v državljansko vojno in kaos.
Usmrčeni so bili disidenti. Med njimi sta nekdanji poslanec in hip-hop pevec Phyo Zeya Thaw, star 41 let, ter pisatelj in ugledni borec za demokracijo Kyaw Min Yu, star 53 let. O vsem tem je v ponedeljek poročal režimski časopis Global New Light of Myanmar (Globalna nova luč Mjanmara). Na smrt so jih obsodili januarja letos, ker naj bi pomagali pri izvedbi »nečloveških terorističnih dejanj«. Sojenje je potekalo za zaprtimi vrati.
Pojoča kritika režima
Phyo Zeya Thaw in Kyaw Min Yu sta v petek preko zooma lahko videla svoji družini. Konec tedna, najbrž v nedeljo, pa so ju skupaj s še dvema disidentoma brez napovedi usmrtili. »Ko sva se v petek videla po zoomu, je bil moj sin zdrav in nasmejan. Prosil me je, naj mu pošljem njegova očala za branje, slovar in nekaj denarja. Vse to sem danes prinesla,« je dejala mama Zeya Thawa malo po tem, ko je izvedela za njegovo smrt.
Phyo Zeya Thaw se je, ko je bil star komaj 18 let, najprej uveljavil kot pevec hip-hopa, pravzaprav je bil v Mjanmaru pionir te zvrsti glasbe in njegova pesem, ki je bila kot številne druge prikrita kritika tedanjega režima, se je leta 2000 zelo dolgo časa obdržala na vrhu najbolj priljubljenih v Mjanmaru. Nekaj let pozneje ga je režim zaradi političnega aktivizma obsodil na pet let zapora. Leta 2012 in 2015 pa je bil izvoljen za poslanca. Veljal je tudi za tesnega sodelavca Su Čijeve, ki je zdaj tudi zaprta. Aretirali so ga novembra lani z obtožbo, da je organiziral več napadov proti režimu, tudi na vlak, v katerem so bili ubiti štirje policisti.
Na smrt obsojenih več kot sto
Kyaw Min Yu je že leta 1988 kot mlad študent stopil na čelo gibanja za demokracijo in je bil zato več kot 20 let zaprt. V zaporu je pisal knjige. Lani oktobra so ga aretirali z obtožbo, da je v stanovanju skrival orožje in strelivo ter da je svetovalec vlade narodne enotnosti, kot se imenuje vodstvo združene opozicije, ki vodi gverilski oboroženi boj proti diktaturi in v katerem imajo svoje predstavnike tudi oborožene etnične skupine.
Manj je znanega o drugih dveh usmrčenih aktivistih. Na smrt pa so ju obsodili, ker sta ubila žensko, ki je kot ovaduhinja delala za vojaško hunto.
»Šokantna hitrost in brezčutnost, s katerima so izvršili smrtno kazen, je toliko večja, ker so družine in vsi ostali šele naknadno, preko časopisov, izvedeli za smrt četverice,« so dejali v nevladni organizaciji za človekove pravice Human Rights Watch, ki zahteva takojšnje ukrepe mednarodne skupnosti proti mjanmarskim vojaškim oblastem.
Že junija, ko so obsojeni izgubili pritožbeni postopek, so v Združenih narodih opozorili: »Te smrtne obsodbe, ki jih je sprejelo nelegitimno sodišče nelegitimne vojaške hunte, so gnusen poskus, da bi prestrašili ljudi v Mjanmaru.« Po podatkih Zveze za pomoč političnim zapornikom, ki se opira na podatke sedanjih vojaških oblasti, so te doslej zaprle 14.847 ljudi, vojska pa jih je ubila 2114. Več kot sto pa jih je bilo od lani februarja obsojenih na smrt in mnogi na Zahodu se bojijo, da bo hunta pospešila njihovo eksekucijo. x
