Tudi pri nas si nekateri politikanti s ščuvanjem proti revežem brez trohice vesti nabirajo politične točke. Še hudiču bi se morali gravžati. Ni to sramotenje Boga, na katerega se zaklinjajo? Tvezimo o zelenem prehodu, nič nimamo proti vetrnim in sončnim elektrarnam, sežigalnicam odpadkov, proti vodnim zadrževalnikom, azilnim domovom, domovom za ostarele in za prizadete otroke, varnim hišam, a naj bodo raje kje drugje. Pa saj bi morda na vse to še pristali, če bi nas le pravočasno pobarali o tem. Figo bi! Še pes na repu prinese manj beden izgovor. Vse, kar nam ne ustreza, hitimo umeščati v Ljubljano, saj ta že pozna azilne domove, sežigalnice odpadkov, termoelektrarne, varne hiše … Ima jih, čeprav se o tem ni kaj prida izrekala, le človekove potrebe je znala in zmogla razpoznati. Pri tem pa 110 tisoč Neljubljančank in Neljubljančanov to ne moti in se dnevno vozijo na delo v to dekadentno Ljubljano. Morda bi kazalo kakšno republiško institucijo premestiti iz Ljubljane kam drugam, da bi jih še kje drugje zmerjali, hrumeli po njih s traktorji in trosili gnoj po njihovih cestah. Seveda vem, da ne bo nič iz tega, dokler bodo med nami uspevali ljudje, ki udobno živijo od ščuvanja, netenja prepirov, sprenevedanja in načrtnega zavajanja skromneje ozaveščenih ljudi. Dokler bo prevladovalo stanje duha: nase, zase in vase, nam ni rešitve. Sem ter tja sicer pošljemo kakšen evro na številko 1919, vzamemo v roke kakšno solidarnostno lopato in si olajšamo vest, češ da smo solidarni, nenehno pleteničimo o potrebi po razumevanju drugačnosti, a se besno zaženemo v vsakogar, ki je kakorkoli drugačen. Nekateri mediji in politiki živijo od tega, češ, gre za demokracijo.
Na kratek rok nam ni pomoči, rešitev vidim le v vzgoji in izobraževanju, ki nam bosta dvignila stanje duha na raven, da bomo znali spregledati sprenevedanja večnih lažnih prerokov in pridigarjev, ki nas, zgolj zaradi lastnih interesov, utapljajo v večne prepire. Dokler tega na bomo zmogli, se bomo kot kuža vrteli okrog sebe, se grizli v lasten rep in vedno znova stavili na nove obraze. Tega pa ne bomo dosegli z volilno abstinenco, samo večja volilna udeležba bo otopila skrajnosti med nami, kajti še vedno verjamem, da smo dežela prevladujoče socialno usmerjenih, morda le rahlo čudaških ljudi. Na primer: za socialno podobo dežele se najbolj vneto zavzema stranka Levica, a tisti, ki naj bi jim to pomagalo, častijo politično povsem drugačno usmeritev, ki jim je, na primer, z Zujfom celo zmanjševala socialne pravice. Ne verjamem, da v njihovi presoji prevladuje razum.
Josip Meden, Ljubljana
