Krško. Nova Valvasorjeva knjižnica Krško, ki so jo odprli junija lani, se poteguje za prestižno mednarodno nagrado splošna knjižnica leta. Nagrado podeljuje mednarodna knjižničarska organizacija IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) najboljšim splošnim knjižnicam, zgrajenim v preteklem letu, prejme pa jo splošna knjižnica, ki ji je najbolje uspelo združiti odprto in funkcionalno arhitekturo s trajnostnimi in kreativnimi IT-rešitvami. Namen nagrade, najvišje na tem področju, je počastiti nove knjižnične zgradbe in poudariti pomen splošnih knjižnic v lokalnem okolju in širše, pravi direktorica krške knjižnice Urška Lobnikar Paunović. Nominirane so še knjižnice Gabriel García Márquez Library iz Barcelone, City of Parramatta Library iz Sydneyja in Library East iz Šanghaja. Zmagovalko bodo razglasili na mednarodnem kongresu v Rotterdamu med 21. in 25. avgustom.
»Da smo bili izbrani med štiri nominirance, je bilo za nas veliko presenečenje, predvsem zato, ker se za nagrado potegujejo knjižnice z vsega sveta. Nominacija je velik uspeh in nagrada tudi za 25-letna prizadevanja vseh vodstev in zaposlenih knjižnice, svetov knjižnice, lokalnih skupnosti in županov, ki so vsak po svoje prispevali k temu uspehu,« je dejala Lobnikar Paunovičeva.
Knjižnica kot mravljišče generacij
Kot so zapisali v krški knjižnici, se v zgradbi dobro prepletajo sodobni trendi s tradicionalnimi elementi, povzetimi tudi po arhitekturi sosednjega kapucinskega samostana. Arhitekturna rešitev je delo arhitektov Vere Klepej Turnšek in Tadeja Dobrajca iz celjskega arhitekturnega biroja Arhivitae. »Prostor knjižnice je prostor druženja, srečevanj, je mravljišče generacij, kjer vsak najde želene vsebine zase. Knjižnica ima 'glavno ulico' s klopjo in uličnimi svetilkami. 'Ulica' se vije od vhoda po klančini do atrija in zaokroži okoli njega. Tako obiskovalca sama pot vodi po knjižnici do želenih vsebin,« so med drugim zapisali v biroju Arhivitae.
Ker na območju starega mestnega jedra in samostanskega kompleksa veljajo posebni kulturnovarstveni pogoji, sta bili arhitektura in umestitev nove stavbe Valvasorjeve knjižnice precej zahtevni, v vseh fazah je bilo treba upoštevati zahteve zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Valovita zasnova zgradbe, ki ponazarja reko Savo in posavske hribe, trajnostna zelena streha, igriva okna, zložena kot knjige, atrij kot svetlobno središče knjižnice so le nekatere rešitve, povezane z mestom, lokalno skupnostjo in okolico, kjer se zgradba nahaja,« so še zapisali na straneh Valvasorjeve knjižice.
Na mednarodni natečaj se je prijavilo šestnajst splošnih knjižnic iz enajstih držav z vsega sveta. Strokovna žirija, v kateri so strokovnjaki s področja knjižničarstva in arhitekture, je ocenjevala povezanost arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnost prostorov in stavbe, v kakšnem okolju deluje in kako se zlije z okoljem. Pomembno je, da so prostori večfunkcionalni, da spodbujajo kreativnost in učenje ter da je stavba zgrajena trajnostno, je pojasnila Urška Lobnikar Paunovič.
Čakajo še na obnovo samostana
Valvasorjeva knjižnica je prvič odprla vrata leta 1965 v stavbi današnjega sodišča. Delovala je na 140 kvadratnih metrih, na voljo je imela 2150 knjig. Leta 1988 se je preselila v prostore kapucinskega samostana, ki pa so že kmalu postali pretesni, knjige so bile pogosto naložene na policah do stropa, novih niso mogli primerno izpostaviti, ni bilo prostora za prireditve, druženje. Dvajset odstotkov gradiva ni moglo biti v prostem dostopu, prav tako je bil obisk knjižnice skoraj misija nemogoče za mamice z vozički, osebe na vozičkih in druge s posebnimi potrebami.
Novo knjižnico so začeli graditi sredi leta 2020, 4,4 milijona evrov vredna gradnja je bila končana lani spomladi, maja so zaposleni s pomočjo občanov in šolarjev, ki so oblikovali živo verigo, selili obsežno knjižno gradivo, 9. junija pa so knjižnico končno odprli. Danes šteje več kot 6000 aktivnih članov in okoli 170.000 enot gradiva. Zdaj čakajo še na obnovo samostanskega dela knjižnice, ki bi se že morala začeti, a so bile ponudbe izvajalcev previsoke in bo treba razpis ponoviti, je povedala direktorica. Upa, da se bo gradnja začela prihodnje leto. V samostanskem delu bodo uredili večjo prireditveno dvorano, domoznanski oddelek, kreativnico, prostore za posebne zbirke, kot so speedway zbirka, kapucinska baročna knjižnica, Gspanova soba. »S prenovo samostana bosta obe stavbi tudi fizično povezani, kar bo omogočilo res pravo sinergijo in sodelovanje,« še pravi Lobnikar Paunovičeva.
