Kot so sporočili iz državnega sveta, ustavnemu sodišču predlagajo, da zadevo obravnava absolutno prednostno in da začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih določb. Škodljive posledice bi po njihovem občutili davčni zavezanci, izvrševanje izpodbijanih določb bi se negativno poznalo tudi pri delu državnih organov, težko popravljive škodljive posledice pa bi nastale tudi za državo kot celoto.
Državni svet za izpodbijane določbe trdi, da so protiustavne zaradi samega postopka, po katerem je bila novela sprejeta, in zaradi vsebine. Izpodbijanim določbam očita protiustaven poseg v pravice do zasebne lastnine, osebnega dostojanstva, splošne svobode ravnanja, svobodne gospodarske pobude in varovanja družinskega življenja, v pravice in dolžnosti staršev, invalidov in v pravico do varstva zemljišč.
Zahtevo bosta v četrtek predstavila predsednik sveta Marko Lotrič in vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Na dogodku bodo sodelovali tudi ustavni pravnik Matej Avbelj ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, skupine podjetij z notranjim lastništvom, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Združenja Manager, Združenja bank Slovenije, Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, Združenja delodajalcev Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, so napovedali.
Veto ni uspel
Državni svetniki so novelo skušali blokirati že z vetom, a je državni zbor novelo ponovno potrdil. Svetniki so med razlogi za veto izpostavljali ukinitev postopnega dvigovanja splošne olajšave do leta 2025, zaostritev ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti.
Tudi poslanski skupini SDS in NSi sta pri oblikovanju zahteve upoštevali pripombe gospodarskih in kmetijskih organizacij, ki so poslance pozvale k vložitvi zahteve. Poslanci so sodišču predlagali, naj zahtevo obravnava absolutno prednostno in da naj zadrži izvajanje novele.
Po noveli zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z novim letom, se bo dodatna splošna olajšava priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar je približno 2280 evrov več kot doslej. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, ki je bila za leto 2022 znižana za pet odstotnih točk, vrača nazaj na 50 odstotkov.
Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je bila za lani določena pri 15 odstotkih, se je z novim letom spet zvišala na 25 odstotkov prejetih najemnin, zmanjšanih za 10 odstotkov normiranih stroškov. To je v postopku sprejemanja izzvalo kar nekaj opozoril, da bo zvišanje davčne stopnje potegnilo za seboj zvišanje najemnin.
Zaradi novih evropskih pravnih podlag je v dohodninski zakonodaji precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta so po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.
Državni svet je na današnji seji med drugim podprl pobudo za spremembe gradbenega zakona tako, da legalizacija objektov daljšega obstoja na kmetijskih zemljiščih ne bi bila mogoča, ter pobudo za spremembo volilne zakonodaje. Sprejel je še sklep o ustanovitvi in nalogah komisij državnega sveta ter izvolil predsednike, podpredsednike in člane komisij državnega sveta.
