Bolgar Dobromir Karamarinov je bil minuli konec tedna na volilnem kongresu v Beogradu ponovno izvoljen za predsednika Evropske atletike (EA). Zvezo vodi od leta 2021, sedaj jo bo do leta 2027. Dobil je 28 glasov, njegov edini tekmec, Čeh Libor Varhanik, pa 21. Karamarinov, ki je na kongresu izročil Atletski zvezi Slovenije (AZS) priznanje za 75 let formalnega delovanja, se je evropski atletski družini pridružil v izvršni odbor leta 2007, od leta 2015 je bil podpredsednik EA, od leta 2021 pa je predsednik. Za podpredsednici sta bili v Beogradu med petimi kandidati zaradi ženske kvote avtomatično izvoljeni Britanka Cherry Alexander in Švedinja Karin Grute Movin, v naslednjem krogu se jima je pridružil Francoz Jean Garcia.
Za preostalih 13 mest izvršnega odbora je bilo 25 kandidatov. Pet med njimi je bilo žensk, vse so za izvolitev dobile več kot 25 glasov že v prvem krogu. V naslednjih treh pa so delegati izvolili še zadnjih osem članov izvršnega odbora, v katerega so se na glasovanju uvrstili: Slobodan Branković (Srbija), Frank Carreras (Gibraltar), Raul Chapado (Španija), Anne Farseth (Norveška), Marton Gyulai (Madžarska), Tia Hellebaut (Belgija), Ana Kirnova (Slovaška), Jürgen Kessing (Nemčija), Stefano Mei (Italija), Gvantsa Mikeladze (Gruzija), Antti Philakovski (Finska), Erich Teigamägi (Estonija) in Aleksandra Vojneska-Zikova (Severna Makedonija).
Aljančičev ugled je preteklost
Glavna vest za slovensko atletiko iz Srbije je bila, da v izvršni odbor ni bil izvoljen Gregor Benčina, sicer kratki čas nekdanji predsednik Atletske zveze Slovenije. Benčina je bil med predsedovanjem slovenski atletiki leta 2015 na Bledu izvoljen v izvršni odbor EA, v naslednjem štiriletnem mandatu pa ni kandidiral, saj ga ni podprlo tedanje vodstvo AZS, ki ga je vodil Roman Dobnikar. Pred štirimi leti je kandidiral Rožle Prezelj, a je bil neuspešen. Novi predsednik Primož Feguš je s podporo upravnega odbora Benčini znova omogočil kandidaturo, a je lastnik družbe EBS Group v Beogradu dobil premalo glasov za 13 mest, med katerimi je imelo kvoto pet žensk. Slovenska atletika, ki jo je pred tem v Evropi vrsto let zastopal ugledni funkcionar Janez Aljančič ter njeno ime ponesel v višave, se je v času, ko slovenski atleti blestijo na mednarodnih tekmovanjih ter se z največjih tekmovanj serijsko vračajo s kolajnami, znašla na nezavidljivo nizki točki.
Član volilne komisije na skupščini je bil direktor Atletske zveze Slovenije Nejc Jeraša, v Beogradu pa je bil prisoten tudi predsednik Primož Feguš. Jeraša nam je dejal, da so volitve potekale v elektronski obliki, a so bile precej zapletene. Po njegovih besedah je bil Benčina zelo blizu izvolitve, v zadnjem krogu so mu zmanjkali le trije glasovi. »Čeprav se Gregorju Benčini ni uspelo uvrstiti v izvršni odbor, smo prepričani, da smo podprli ustreznega kandidata. Na to, da Benčina ni bil izvoljen, je vplivalo več dejavnikov. Eden od njih je, da je Karamarinov prejel manj glasov, kot smo pričakovali, zato je bil izid tesnejši, kot smo mislili. Računali smo tudi na večjo enotnost balkanske zveze, a se je izkazalo, da je bila zelo razdeljena,« je pojasnil Nejc Jeraša.
Zamujena priložnost z Marijo Šestak
Direktor AZS nam je v nadaljevanju razkril za slovensko atletiko žalostno in sramotno zgodbo. »V Beogradu se je izkazalo, da je slovenska atletika imela nevidnega in vidnega sovražnika. Prejšnji ponedeljek je na elektronske naslove članic Evropske atletike prišla nova anonimka s podobno vsebino kot preostale, ki je ponovno metala slabo luč na slovensko atletiko. V petek, torej dan pred skupščino, pa so nekateri predsedniki nacionalnih atletskih organizacij z mobilne številke Romana Dobnikarja prejeli sporočilo, v katerem je blatil Gregorja Benčino, Primoža Feguša in Atletsko zvezo Slovenije. Glede na vsebino sporočila je moč sklepati tudi, kdo je pošiljal anonimke, več pa za zdaj na to temo ne bomo komentirali.«
Volilna skupščina EA je pokazala, da bi Slovenija v izvršni odbor EA zaradi uvedbe ženske kvote lažje prodrla z žensko predstavnico, kar je potrdil tudi Jeraša. Dodal je, da so se tega v času izbiranja slovenskega kandidata zavedali, da so kandidatko iskali, a je niso našli. Na vprašanje, ali ne bi bila primerna nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak, ki je zaposlena na AZS in se je beograjske skupščine tudi udeležila, je Jeraša odgovoril: »Marija je bila naša prva izbira. Opravljanje funkcije v izvršnem odboru lahko na letni bazi pomeni tudi do 50-dnevno odsotnost, česar si trenutno ne more privoščiti, zato se za kandidaturo ni odločila.«
