Morski psi so strah in trepet skoraj vsakega prostočasnega plavalca v morju. Srečanja z njimi v bližini obljudene plaže so medijska novica, saj so takšni dogodki zelo redki. Strokovnjaki so si to redkost pojasnjevali z domnevo, da se te starodavne morske živali ogibajo gosto poseljenim območjem, podobno kot to počnejo kopenski plenilci – denimo volkovi, medvedi, pume in risi.
Skupina raziskovalcev s Floride je sklenila ugotoviti, ali je ta teorija pravilna. »Sledili smo morskim psom, da bi ugotovili, ali se izogibajo gosto poseljenim krajem z veliko ladijskega prometa,« je dejal Neil Hammerschlag, raziskovalec z Univerze v Miamiju. Tri vrste morskih psov – morskega bika, sesača in veliko kladvenico – so opremili z majhnimi oddajniki ultrazvočnih signalov. Sprejemne postaje pod vodo so nato več let spremljale gibanje 52 primerkov ob južni obali Floride. Zbrani podatki so presenetili strokovnjake.
Ljudi nočejo ugrizniti
»Morski psi plavajo gor in dol po obali, tudi tam, kjer ljudje plavajo v morju,« je razložil morski biolog. In čeprav se redno približajo ljudem, jih več kot očitno sploh nočejo napadati. »Posnetki z brezpilotnikom celo prikazujejo morske pse, ki plavajo tik ob ljudeh – nor prizor,« pravi Hammerschlag. Povprečen plavalec bi v takšni situaciji postal zelo živčen, če ne celo paničen. »Zame pa je to dokaz, da morski psi nočejo ugrizniti ljudi. Tolerirajo jih in se jim po navadi izogibajo,« je agenciji Reuters razložil direktor programa Univerze v Miamiju za raziskovanje in ohranjanje morskih psov.
Študija ni odgovorila na vprašanje, zakaj morskih psov ne odvrne obilica svetlobe, hrupa in onesnaženega zraka v mestih. Mogoče so se na mestni vrvež ob obali in v vodi sčasoma navadili.
Hammerschlag svetuje obiskovalcem plaž, naj se izogibajo kopanju ob slabi vidljivosti in na območjih, kjer ljudje lovijo ribe. Odsvetuje tudi bleščeč nakit, ker bi utegnil zavesti morske pse, da imajo pred nosom ribo. Študija je pravzaprav bolj skrb vzbujajoča za morske pse, saj jih ogrožata ribolov in onesnaženost obrežij. »Rekel bi, da je ta novica verjetno hujša za morske pse kot za nas ljudi,« je dejal.
Sinji morski pes plaval nedaleč od Žusterne
»Študija je zelo zanimiva, seveda pa je treba upoštevati, da je bila opravljena v tropskem okolju, kjer je še razmeroma veliko morskih psov,« pravi Lovrenc Lipej, znanstveni svetnik na Morski biološki postaji Piran. Zaradi teh dejavnikov bi bilo zavajajoče izsledke študije nekritično preslikati v slovensko morje. »Pri nas srečujemo drugačne vrste morskih psov, ki imajo drugačne značilnosti. Za večino je značilno, da se ogibajo ljudi. Tudi zato jih med poletno sezono tako redko videvamo,« pravi soavtor prve knjige o jadranskih morskih psih.
V Jadranu so doslej našteli 34 vrst morskih psov, nekaterih niso opazili že več kot 50 let. Za številne je to pomembno okolje, v tamkajšnjih plitvinah se razmnožujejo in preživljajo puberteto. Maja letos je turiste v kampu presenetil poldrugi meter velik morski pes, ki je plaval ob obali v bližini Medulina. Domačini so sklepali, da je bila samica, ki je z mladiči zašla z bližnjih globokih ribolovnih območij modre ribe v Kvarnerju v Medulinskem zalivu.
Med potapljanjem v slovenskem morju moraš imeti veliko sreče, da naletiš na morskega psa, saj se ljudi na daleč izogiba. To »srečo« je v začetku avgusta imel neki ribič. »Danes sem dobil posnetek kolega, ki je 9. avgusta posnel sinjega morskega psa nedaleč od kopališča Žusterna,« razkrije Lipej. »Morski psi so del našega okolja, a vprašanje je, kako dolgo še. Nekatere vrste namreč že izumirajo. Njihov največji sovražnik je prilov.«
V slovenskem morju še ni bil zabeležen napad morskega psa. Je pa veliki beli morski volk 6. oktobra 2008 pri Visu ugriznil Ljubljančana Damjana Peska. Imel je smolo, da je morski pes zaznal kri ulovljene ribe, ki jo je imel ob sebi.