Ena takih je več kilometrski bosonogi (!) pohod. Zakaj bos? Razumen rekreativni športnik se sprašuje, kakšni so motivi ljudi, ki se iz vse Slovenije in celo Hrvaške ter Avstrije udobno in obuti pripeljejo na prizorišče, se tam sezujejo in gredo bosi od Čateža na Savi do Šentvida ali od ljubljanskega sv. Urha na Orle. Če skrbni organizator pešpot prej temeljito pomete, domnevna 'traparija' še vedno ostane 'traparija'. Zakaj bosonogi ljubitelji pešačenja ne hodijo bosi po svojem dvorišču, okrog svojega bloka, na svojo krajevno izletniško točko, na božjo pot, v bližnjo trgovino in podobno, se sprašuje ljubitelj zdravega, prijetnega in varnega športa. Čatežani pa naj le hodijo bosi do Šentvida, če pri tem uživajo.
Pobudnik organizirane bosonoge hoje v naravi trdi, da je takšna hoja »najboljši terapevt za telo in dušo«. Če je to res, ni treba v Čatež ali k sv. Duhu pri Ljubljani. Kako je z dušo, ne vem (to lahko pove le psihoterapevt), 'terapijo' za telo pa je mogoče strokovno osvetliti s športnega oziroma kineziološkega zornega kota. Športna stroka loči naslednje (znanstveno dokazljive) telesne sposobnosti: hitrost, moč, spretnost (preciznost, koordinacija), gibljivost, ravnotežje in vzdržljivost. Ni mogoče potrditi, da bosonoga hoja spodbudno vpliva na razvoj katere koli naštete telesne sposobnosti. Če se motim, bi rad, da me bosonogi mojster ustrezno pouči.
Podobnih 'traparij' poznamo še nekaj. Čeprav je tek navzgor po planiški smučarski letalnici najbrž tudi 'traparija', je vsaj zahtevna telesna storitev v naravi. Toda zakaj ne tek v Tamar in nazaj? Enako velja za tako imenovani jamatlon – 8-kilometrski podzemni (!) tek po rudniških rovih od Trbovelj do Hrastnika. Zakaj ne tek od Trbovelj do Hrastnika v naravnem okolju? In če že jamatlon, zakaj ne slovenski jamski tek, čeprav zato ni nič manjša 'traparija'. Organizirano tekmo v teku po stopnicah do vrha stolpnice prav tako mnogi štejejo za 'traparijo'. Celo tekmovanje v seksu si je nekdo izmislil … Tekma, tekma, tekma … Pričakovati je, da si bo prej ali slej nekdo izmislil pljuvanje in lulanje v daljavo. In pobiral vstopnino. In upati je, da si kak zagrizen ljubitelj bosonoge hoje ne bo izmislil bosonogega pohoda čez Komarčo do Triglavskih jezer. S športnega zornega kota (in po načelu zdrave pameti) je najbolj smiselno obuti ustrezne čevlje … in hop na Šmarno goro, Pohorje, Boč, Kum, Krim, Blegoš, Šentjošt ali Komno. Samo bos ali v natikačih ne!
Silvo Kristan, Podkoren
