Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu oziroma njegovi koaliciji je močno spodletelo, ko je upala, da bo to nedeljo v drugem krogu parlamentarnih volitev prišla – podobno kot leta 2017 – do absolutne večine 289 poslancev. Kot kažejo prve projekcije, je dobila le 230 (pred petimi leti 350) od 577 poslancev.
Levo zavezništvo Jean-Luca Mélenchona bo, podobno kot so kazale predvolilne analize, imelo 149 poslancev in bo glavna opozicijska grupacija v skupščini. Največje presenečenje pa je pripravil skrajno desni Nacionalni zbor Marine Le Pen, ki je dobil kar 86 poslancev, kar je štirikrat več, kot so napovedovali analitiki pred volitvami. Nikoli v zgodovini skrajna desnica ni bila tako močna v francoski skupščini. Na četrtem mestu so Republikanci (desnica), doslej vodilna opozicijska stranka, ki bo imela odslej skupaj z zavezniki 78 poslancev. Macron pa bo imel lahko samo na ta način absolutno večino, da se opiral na teh 78 desnih poslancev.
Mélenchon je pričakoval več
Menda je za ta hud poraz na parlamentarnih volitvah (saj je doslej zmagovalec predsedniških volitev vedno potem prepričljivo dobil absolutno večino v skupščini) odgovoren sam Macron, ker je po zmagi na aprilskih predsedniških volitvah menil, da bo avtomatično zmagal še na parlamentarnih volitvah. Tako je bil zelo pasiven in šele pred kakšnim tednom se je vključil v volilno kampanjo in v njo poslal tudi svoje ministre.
Morda je na ta neuspeh Macronove vladajoče koalicije vplivala nekoliko višja volilna udeležba v drugem krogu, kot so pričakovali analitiki. Tokrat je bila 46-odstotna, kar pa je veliko več kot na primer leta 2017, ko je bila v drugem parlamentarnih volitev 42,6-odstotna. Očitno so predvsem volivci Marine Le Pen, ki so podobno kot Mélenchonovi bolj mladi, prišli na volišča.
Sedemdesetletni radikalni levičar Mélenchon, ki zahteva izstop Francije iz Nata in višje davke za bogate, je najbrž pričakoval več, potem ko je združil vse pomembne stranke levo od sredine: svojo Nepokorjeno Francijo, Zelene, socialiste in komuniste. Tudi na ta način, da je – drugače kot Le Penova – kazal svoje ambicije po položaju premierja, je zdaj lahko postal voditelj opozicije. Njegova stranka Nepokorjena Francija bo imela v prihodnjem sklicu Skupščine 83 poslancev (doslej le 17), Zeleni 27 (doslej 0), socialisti 26 (doslej 45) in komunisti 13 (doslej 10).
Doslej najboljši rezultat Nacionalnega zbora
Socialistom je sicer grozilo, da bodo po predsedniških volitvah, kjer je njihova kandidatka in pariška županja Anne Hidalgo dobila le 1,7 odstotka glasov, ostali skoraj brez poslancev, tako da jih je tako rekoč pred izumrtjem rešila koalicija z Mélenchonovo radikalno levico. Sicer je veliko socialistov po letu 2016 prestopilo k Macronu.
Mélenchon je v svojem štabu po zaprtju volišč dejal: »Nastala je povsem nepričakovana in nezaslišana situacija. To je popoln poraz predsednikove stranke. Trenutno na vidiku ni nobene (vladne) večine.« Dejal je še, da njegovo gibanje ne bo nikoli odpovedalo temu, da bo nekega dne vladalo Franciji.
Skrajna desničarka Marine Le Pen, ki je v drugem krogu predsedniških volitev izgubila proti Macronu, je izvoljena kot poslanka. Od njenih 208 njenih kandidatov, ki so se uvrstili v drugi krog, pa jih je kar 86 zmagalo in postalo poslancev, kar je veliko več kot doslej, ko jih je imela le 8. Pol ure po zaprtju volišč so jo navdušeno pozdravili v njenem volilnem štabu, kjer je med drugim dejala: »Dosegli smo tri naše cilje, to je, da je Macron kot predsednik v manjšini, da je prišlo do političnega prestrukturiranja in da imamo močno opozicijsko skupino nasproti zgornji 'makroniji' in spodnji skrajni levici«.
