Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo pripotoval na svoj prvi obisk v tujino od začetka vojne v njegovi domovini. Za cilj svoje prve poti na tuje, s katero je v preteklih mesecih odlašal, ker je obstajala bojazen, da se ne bi mogel vrniti v ukrajinsko prestolnico, si ni izbral Evropske unije, temveč Združene države Amerike. Obisk v najmočnejši podpornici Ukrajine (ZDA so Ukrajini namenile daleč največ pomoči v orožju) je namenjen predvsem krepitvi zavezništva in načrtovanju nadaljnjih aktivnosti proti Rusiji. »Prihodnje leto moramo vrniti ukrajinsko zastavo in svobodo na celotno naše ozemlje in vsem našim ljudem,« je ob prihodu v ZDA dejal Zelenski in dodal, da se je prišel zahvalit za ameriško pomoč in načrtovat dodatno krepitev ukrajinskih obrambnih zmogljivosti.
Pomemben govor v kongresu
Obisk Zelenskega v ZDA – drugi po poletnem obisku leta 2021 – je trajal zgolj nekaj ur. Najprej se je v Beli hiši sešel z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, nato pa je v večernih urah nagovoril še skupno sejo obeh domov ameriškega kongresa. Zelenski je z nagovorom v kongresu tako dobil priložnost, da se osebno obrne na ameriško ljudstvo pa tudi na kongresnike, kjer bo zdaj zaradi vmesnih volitev v predstavniškem domu namesto demokratov večina iz republikanske stranke. Njegov govor pred kongresom je bil zaradi večje skeptičnosti republikancev do velikih vsot, ki jih administracija namenja Ukrajini, toliko pomembnejši. Republikanci bodo namreč od januarja naprej imeli možnost blokirati sprejetje ameriškega proračuna, v katerem je predvidenih tudi slabih 45 milijard dolarjev nujne pomoči za Ukrajino in Natove zaveznice.
K največji podpornici Zelenski ni prišel usklajevat stališč za mirovne pogovore z Rusijo. Čeprav nekdanji ameriški zunanji minister Henry Kissinger vnovič poziva, da je prišel čas, da se pristopi k mirovnim pogajanjem, je Zelenski pripotoval v ZDA z željo po nadaljnji pomoči v »orožju, orožju in še več orožja«. Čeprav se je pričakovalo, da bosta sogovornika v pogovorih načela tudi vprašanje pravičnega miru, ki si ga želi Ukrajina v obliki popolnega umika ruskih sil z ukrajinskega ozemlja, so bile v ospredju pogovorov vendarle nadaljnje pošiljke orožja za Ukrajino. Možnosti za začetek mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo ta čas ne obstajajo. Ruski predsednik Vladimir Putin je še naprej prepričan, da bo Rusija »korak za korakom« dosegla zmago, vojska pa za dosego tega cilja nima finančnih omejitev.
Patrioti prihajajo
Ameriški predsednik gosta ni pustil domov praznih rok. Že pred pogovori z Bidnom so ZDA napovedale nov paket pomoči v orožju, vreden 1,85 milijarde dolarjev. Med drugim bodo Ukrajini dobavili tudi rakete patriot, pred namestitvijo katerih je že pred tedni svarila Moskva. Prav dobava raketnih sistemov patriot bi utegnila predstavljati še eno prelomnico v sedaj že skoraj deset mesecev trajajoči vojni v Ukrajini. Sistemi patriot namreč lahko sestrelijo letala, rakete in drone tudi na velikih razdaljah.
A tako kot v vojni ne nameravajo popustiti ZDA in Ukrajina, tudi Rusija kljub Putinovim priznanjem, da je situacija na bojišču težka, ne kaže znakov popuščanja. Putin je privolil v povečanje števila ruskih vojakov na 1,5 milijona (30-odstotno povečanje), prav tako je napovedal zgraditev dveh pomorskih oporišč v okupiranih delih Ukrajine (v Berdjansku in Mariupolju).
Predsednik Zelenski je v sredo v ZDA prinesel prav poseben dar. Ukrajinsko zastavo s podpisi braniteljev mesta Bahmut v Donbasu, kjer ta čas potekajo najhujši boji na fronti. Čeprav je bil Washington v sredo ob obisku Zelenskega poln ukrajinskih zastav, je bilo prineseno darilo zahvale tudi simbolična prošnja, naj se ameriška podpora Ukrajini še naprej nadaljuje.
