Glavni odbor stranke Gibanje Evropa zdaj, ki je zmagala na junijskih parlamentarnih volitvah, je sprejel sklep, da v vladi njihovega 35-letnega voditelja Milojka Spajića »zaradi neiskrenosti na pogajanjih« ne bo prosrbske koalicije Za prihodnost Črne gore in njenih 13 poslancev. Evropa zdaj, ki ima 24 od 81 poslancev, naj bi tako oblikovala vlado s šestimi majhnimi strankami, štiri so stranke bošnjaške, albanske in hrvaške manjšine. Na seji glavnega odbora ni bilo 36-letnega Jakova Milatovića, podpredsednika stranke in novega predsednika države, ki pravi, da se noče vmešavati v sestavljanje vlade.
Naporno zbiranje glasov poslancev
»Člani glavnega odbora so bili večinoma za (to, da v vladi ni prosrbske koalicije). Nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo. Pričakujem podporo 44 poslancev v skupščini,« je dejal Spajić. V resnici bo za svojo vlado težko zbral glasove 41 poslancev, torej polovico. Celo dva (očitno prosrbska) poslanca Spajićeve stranke ne bosta podprla vlade. Najbrž bodo tako ravnali tudi štirje poslanci iz prav tako proevropske stranke 37-letnega premierja Dritana Abazovića, Albanca iz Ulcinja, ki je aprila 2022 prišel do vodenja vlade s pomočjo suverenističnih Đukanovićevih poslancev, potem pa, ko je zelo hitro izgubil njihovo podporo, se je poskušal znova povezovati s prosrbskimi strankami. Abazović, ki se zdaj pripravlja na odhod med opozicijske poslance, se je Spajiću zameril, ker ga je obtožil, da je v Črno goro povabil Južnokorejca Do Kwona, ki je lani povzročil propad dveh kriptovalut, s čimer je izpuhtelo 35 milijard evrov.
Poleg Bošnjaške stranke s šestimi poslanci, ki je zavrnila sodelovanje v vladi z zanikovalci genocida v Srebrenici, so tudi zahodna veleposlaništva pritiskala na Spajića, naj v vlado, ki naj bi bila proevropska in prozahodna, ne vključi prosrbske, pročetniške in proruske koalicije. Črna gora, ki izvaja sankcije proti Rusiji, je sicer od leta 2017 članica Nata, ni pa v EU.
Očitki o lažnih pogajanjih in lažno pismo
V prosrbski koaliciji zdaj obtožujejo Spajića, da je vodil lažna pogajanja o novi vladi, saj naj bi se že o vsem dogovoril »po navodilih nemškega veleposlaništva«. Sklicujejo se na pismo, ki pa ga je nemški veleposlanik označil za lažno. V prosrbski koaliciji so pozvali predsednika države Milatovića, ki je Spajićev strankarski kolega, naj ukrepa proti takšnim potezam mandatarja. Sklicujejo se na to, da so ga podprli v drugem krogu predsedniških volitev aprila proti Milu Đukanoviću. Sicer sta bila Milatović in Spajić zelo uspešna ministra za gospodarstvo oziroma za finance v prosrbski vladi v letih 2020–2022. Suverenisti, predvsem Đukanovićeva stranka, pa Srbiji očitajo vmešavanje v sestavljanje vlade. Predvsem so tako razumeli srbskega obrambnega ministra Miloša Vučevića, ki je dejal, da se bo Črni gori »maščevalo«, ker je priznala neodvisnost Kosova.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je zatem dejal, da Srbijo samo skrbi za pravice črnogorskih Srbov, ki predstavljajo 30 odstotkov prebivalcev. »Sam se ne mešam v sestavljanje nove vlade, kar počnejo vsi veleposlaniki tega sveta,« je še dejal. Daliborka Uljarević, črnogorska analitičarka, je za Vučića dejala: »Ne bori se za pravice črnogorskih Srbov, ampak za to, da bi spodkopal proevropsko usmeritev Črne gore.« Predsednik Milatović je po poročanju Al Jazeere prav Vučiću odgovoril: »Vsak poskus vmešavanja zunanjih akterjev v oblikovanje vlade je nesprejemljiv.« Sicer je bil Milatović julija na obisku pri Vučiću v Beogradu, pred enim tednom pa sta se pogovarjala v Budimpešti.
