Uvodni dan 59. Münchenske varnostne konference je zaznamoval predvsem govor ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je boj za povrnitev ozemeljske celovitosti Ukrajine primerjal z bibličnem bojem Davida proti Goljatu. Slab teden pred prvo obletnico vojne, ko so tudi s frontne linije branilcev Bahmuta v Donecku od tamkajšnjih braniteljev prihajali pozivi po dobavi orožja, se je z enakim sporočilom na svetovne voditelje obrnil Zelenski. Ruskega Goljata je treba premagati, alternativa temu ne obstaja in ne sme obstajati, je poudaril. Tako je posredno odgovoril na vse pogostejša spraševanja v zahodnem delu sveta, kdaj se bo vojna končala in kakšni so sploh cilji Zahoda glede vojne v Ukrajini, pa čeprav je bilo že večkrat izpostavljeno, da Zahod ne podpira ruskih pripojitev ukrajinskega ozemlja.
Enotna podpora
»Goljat bo letos padel. To lahko dosežemo skupaj,« je k enotnosti pozival Zelenski in dodal, da je ruski Goljat že začel izgubljati. Prav motiviranje nadaljnjega vztrajanja pri podpori Ukrajini je bila ena izmed temeljih rdečih niti govora na münchenski konferenci, kamor ruskih sogovornikov letos niso povabili, ker je, kot se je izrazil predsedujoči konferenci Christoph Heusgen, Putin z napadom na sosednjo državo naredil civilizacijski prelom. Ob zahvalah za dosedanjo podporo je pozival k hitrim dogovorom o dobavi novega orožja Ukrajini, kar je opisal s slikovitim opisom, da David potrebuje močnejšo fračo.
Potem ko je predsednik nemške vlade Olaf Scholz slišal ponovna opozorila Zelenskega, da Ukrajina ne bo zadnja Putinova postaja in da je možnost vstopa Belorusije v vojno zelo majhna, je kancler podobno kot pozneje francoski predsednik Emmanuel Macron zagotovil, da Putinov revizionizem ne bo zmagal. Simbolično sta Scholz in Macron kot voditelja nemško-francoskega vodilnega dvojca Evropske unije govorila drug za drugim, pri njunih poudarkih pa glede temeljnega vprašana nadaljevanja podpore in njene krepitve v odločilnem obdobju na bojišču ni bilo zaznati nobenih razlik.
»Ni čas za pogovore z Rusijo«
»Prej ko bo Putin uvidel, da ne bo dosegel svojih imperialnih ciljev, prej bo prišlo do umika ruskih sil,« je ocenil kancler Scholz, ki je sicer v svojem govoru uvodoma predstavljal predvsem nemški premik na obrambnem področju v zadnjem letu. Kancler pričakuje, da bo Zahod ostal enoten, sam pa je ocenil, da bi bilo napačno govoriti o tem, kdaj bi se vojna v Ukrajini morala končati. »Pripraviti se moramo na dolgo vojno,« je dejal in napovedal tudi okrepitev proizvodnje streliva za nove dobave Ukrajini ter dodal zagotovilo, da bo Nemčija ostala največji dobavitelj orožja Ukrajini na celinski Evropi. Nemški tanki leopard 2 bodo sicer v Ukrajino prispeli do konca marca, je ob prihodu na konferenco povedal nemški obrambni minister.
Če se je v Scholzevem govoru zrcalila nemška obrambna zeitenwende (obdobje epohalnih sprememb, op. p.) tudi z zagotovilom, da bo Nemčija v svoje obrambne sile vlagale še več, se je v Macronovem govoru čutil večji poudarek na strateški avtonomiji EU kot na krepitvi Nata in nujnosti dodatnih investicij v evropske obrambne zadeve. Med drugim je nakazal tudi previdno pripravljenost na sodelovanje pri evropskem zračnem obrambnem ščitu, nemškem projektu z ducatom evropskih držav, pri katerem Francija trenutno ne sodeluje. Vendar je treba sklicati posebno konferenco, skupaj z evropsko obrambno industrijo, iz katere bi lahko prišle rešitve za ta projekt, je dejal Macron.
Francoski predsednik se je podobno kot Scholz zavzel za krepitev podpore Ukrajini, zato »da bodo lahko vodili uspešno protiofenzivo in vstopili v pogajanja pod pogoji, ki jih bodo sami določili.« Na vprašanje, ali obstaja možnost za trajni mir z Rusijo, če ne bo pokopala svojih ozemeljskih ambicij, je kategorično odgovoril s kratkim ne. »Sedaj še ni napočila ura dialoga, ker je Rusija izbrala pot vojne in jo še intenzivirala,« je dejal Macron.
Predsednica Nataša Pirc Musar, ki je govorila na dveh panelih, je govor Zelenskega označila za odločnega. Po bilateralnem srečanju z latvijskim predsednikom Egilsom Levitsom je dejala: »Sporočilo Slovenije je jasno in odločno – ostati moramo enotni pri zaščiti mednarodnega pravnega reda in evropskih vrednot. Napadeni Ukrajini moramo pomagati še naprej.«
