Brics 11 bi lahko primerjali z G7. Brics 11 beleži skupni BDP v višini 29,2 bilijona, skupni BDP po kupni moči 59,8 bilijona in dolg 8,9 bilijona ameriških dolarjev. G7 pa je dosegel skupni BDP 43,5 bilijona, po kupni moči 48,5 bilijona in skupno zadolžitev 55,5 bilijona dolarjev. Medtem ko Brics 11 izhaja iz paradigme suverenosti držav in koncepta nevmešavanja v interne zadeve s ciljem avtonomnega razvoja in povečanja standarda svojih ljudi, je G7 skupina držav, ki so v vazalnem odnosu z ZDA, zato nosijo posledice zaviranja svojega razvoja in propadanje svojih gospodarstev in družb ter s tem zniževanja standarda svojih državljanov.
Novih šest članic skupine Brics so Argentina, Egipt, Etiopija, Iran, Savdska Arabija in ZAE. Z njihovim pristopom bo Brics 11 razpolagal s 47 % svetovnih energetskih rezerv in še drugih surovin ter bo v dobršnem delu nadzoroval pomorske poti (npr. Rdeče morje, Sueški prekop, Perzijski zaliv). Omenjeni pogoji že učinkovito in krepko omogočajo povečanje njihove trgovinske menjave na enakopravni osnovi, kar privlači še številne druge države, ki jih neo-kolonialna paradigma drži v trajni bedi. Cilji Brics 11 pa se tudi pokrivajo s cilji Šanghajske organizacije za razvoj (SCO).
Hrbtenica perspektive razvoja je infrastrukturni projekt en pas – ena cesta (BRI). K iniciativi je pristopilo 155 držav, vključuje skoraj 75 % svetovnega prebivalstva in pokriva cca. 50 % svetovnega BDP. V BRI iniciativi so vključeni predvsem projekti za izgradnjo železnic in cest, energetskih in komunikacijskih zmogljivosti in oskrbe z vodo, kar je predpogoj za gospodarski in družbeni razvoj posameznih držav in povečanja standarda njihovih državljanov.
Na vrhu Bricsa v Johannesburgu so preložili obravnavo skupne valute, ki bi jo uporabljali za medsebojno poravnavo, ker sistem še ni dodelan. Neke vrste ozko grlo je tudi Bricsova Nova razvoja banka (NDB), ki je svoj sistem postavila na dolarski osnovi, zaradi česar tvega sankcije kolektivnega Zahoda in zato namerava sistem spremeniti.
Brics je odprt in namerava sprejeti vsako članico, ki sprejme njegova načela, odklanja pa tiste države, ki priznavajo hegemonijo ZDA in so v vazalskem odnosu, kar pomeni, da so vsebinsko nekompatibilne. V to skupina spadajo tudi vse evropske države z morebitno izjemo Srbije.
Po drugi strani pa se zaznava, da ljudje po vsem svetu, vključno z državljani ZDA, čedalje bolj prepoznavamo, kako ugrabitelji oblasti po svetu (banke in druge finančne ustanove, multinacionalke, aparati prisile, komunikacijski in propagandni centri itd.) uporabljajo vsa svoja večkrat nasilna sredstva, da preprečujejo vzpostavitev multipolarnega sveta, vključno z BRI, za katero je predpogoj mir in stabilno okolje. Za blažitev napetosti zaradi gospodarskih problemov centri moči v ZDA kar samoumevno pospešeno črpajo in uničujejo bogastva tudi svojih »prijateljskih« držav.
Sklepno: Slovenija, tudi če bi hotela izkoristiti možnosti, ki jih ponuja Brics, tega ne more storiti, ker je sestavni del EU in Nata in še dodatno je v evrskem območju. Vprašanje je, v kolikšni meri se državljani Slovenije sploh zavedamo svojih okovov v obliki finančnega nasilja, politične tehnologije, tehnokracije in birokracije ter kaj le-ti za nas pomenijo in kako na nas neprestano delujejo.
Črt Tavš, Koper
