Reformacija je slovenski narod uvrstila med narode, ki svoje misli in znanje zapisujejo v lastnem knjižnem jeziku ter razvijajo kulturno bogastvo, ki ga od leta 1550 pooseblja v slovenskem jeziku zapisana knjiga, je dodal Golob.

»Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika,« je premier zapisal v poslanici.

Bistveno sporočilo reformacijskega gibanja je bilo pred pol tisočletja strnjeno v temeljne zahteve, in sicer da se reformirata cerkev in posvetna oblast, čemur mora slediti prenova duhovnega življenja, posameznik pa naj svobodno presoja o družbenih vrednotah, poišče lastno pot do boga in si suvereno oblikuje življenje v družbeni skupnosti, ne da bi ga pri tem ovirali cerkvena dogma in posvetna diktatura.

»Podobna vprašanja si postavljamo še danes, najsi gre za vključevanje in strpnost do drugih, človekove pravice v času nasilja, zlasti pa vprašanja o pomenu kulture naroda in kulturnega ustvarjanja v času cenzur in vojn,« je še zapisal Golob.

Pri tem je poudaril, da je slovenska knjiga temelj naše rasti v odgovorno družbo, temelječo na znanju, strpnosti in spoštovanju. »To smo nedavno pokazali na 75. Frankfurtskem knjižnem sejmu, kjer je bila Slovenija častna gostja. Z bogatim programom smo predstavili slovensko ustvarjalnost, intelektualno misel in pomen književnosti v naši kolektivni zavesti,« je zapisal.

Na pomen knjige v kontekstu vojne je po mnenju Goloba v Frankfurtu opozoril tudi Slavoj Žižek, ki pravi, da so danes knjige potrebne bolj kot kadarkoli, saj »brez njih ni rešitve za grozljivo vojno v Gazi«.

Vrečko: Pomembno je, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in razumevanje prebranega

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v video nagovoru ob dnevu reformacije poudarila, da so reformatorji s svojim delovanjem odločilno prispevali k takratni demokratizaciji dostopa do vedenja in znanja. Danes, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, pa je še bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in razumevanje prebranega.

Prve tiskane knjige v slovenskem jeziku in s tem razvoj slovenske slovnice in slovenskega knjižnega jezika, vse to so v 16. stoletju dosegli reformatorji, ki se jih spominjamo na današnji dan, je spomnila Vrečko.

Kot je dejala, je bilo pisati v slovenskem jeziku dejanje poguma. Izražati se v nacionalnem jeziku še danes žal ni samoumevno vsem, dostop do vedenja in znanja pa ostaja ena temeljnih človekovih pravic, je dodala.

Ministrica je izpostavila tudi, da je bila letos Slovenija častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma. "Slovensko gostovanje lahko razumemo kot zmago slovenske besede nad vsemi zgodovinskimi poskusi izbrisa naše kulture, jezika in naroda," je poudarila in dodala, da smo na sejmu predstavili tudi ljubljanski manifest branja na višji ravni.

»V današnjem svetu, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, je še toliko bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in za razumevanje prebranega. Le tako lahko zares razumemo raznolikost ter kompleksnost sveta in družbe,« ugotavlja ministrica. Ob dnevu reformacije je tako vsem zaželela, da najdejo in si vzamejo čas za branje.

Dan reformacije Robert Golob kultura