Klub iz pristaniškega mesta na skrajnem jugu države z okoli 115.000 prebivalci, ki mu zaradi zemljepisne lege pravijo tudi vrata Norveške, je med evropsko elito že drugič zapored postal najboljši na stari celini. Pred njim je naslov klubskega prvaka Evrope od leta 1961 dalje uspelo ubraniti le šestim ekipam: šestkrat ruskemu Spartaku, štirikrat avstrijskemu Hypu, trikrat madžarskemu Györu, po enkrat pa danskima Slagelseju in Viborgu ter norveškemu Kristiansandu. Dosežek slednjega je še toliko večji, kajti klub z vzdevkom »gadinje« je letos šele peto sezono nastopal v najelitnejšem tekmovanju, v zadnjih dveh letih pa dvakrat stopil na rokometni Mont Blanc. Na sklepnem turnirju najboljše četverice v ligi prvakinj, ki ga od sezone 2013/14 vsako leto gosti Budimpešta, je v finalu lani premagal francoski Brest s 34:28 (za poraženke je igrala tudi Slovenka Ana Gros, s 135 goli prva strelka sezone in druga najučinkovitejša v zgodovini tekmovanja; prva je Rusinja Natalija Morskova iz sezone 1996/97, ki je v dresu španskega kluba Mar Valencia zabila 150 golov), v letošnjem finalu pred 15.400 gledalci pa favorizirani Györ s 33:31.

Trener prekinil Larvikov niz

Kristiansand je v tej sezoni na 18 evropskih tekmah 14-krat zmagal in štirikrat izgubil. Vse štiri poraze je doživel v skupinskem delu, od tega kar tri na prvih petih tekmah v skupini B: dvakrat proti francoskemu Metzu ter po enkrat proti Györu in ruski ekipi CSKA Moskva. Vseeno je bil z 20 točkami drugi v skupini in se je neposredno uvrstil v četrtfinale, kjer je dvakrat premagal Krim Mercator, v polfinalu sklepnega turnirja v Budimpešti se je maščeval Metzu, v finalu pa je ugnal še Györ.

»Oče« klubskega preporoda in vzpona na vrh Evrope je zdaj 54-letni trener Ole Gustav Gjekstad, nekdanji rokometaš in norveški reprezentant (149 tekem, 548 golov). Potem ko je Larvik osvojil kar 19 naslovov prvaka Norveške, od tega 13 zapored med letoma 2005 in 2017, je v letu 2018, ko ga je prevzel Gjekstad (dvakrat je vodil tudi Larvik – od leta 1999 do 2005 in od 2011 do 2015), prvič stopil na norveški prestol in nato »ponovil vajo« še štirikrat zapored. »V letošnjem finalu v Budimpešti je bil Györ favorit in za sabo je imel na tribunah več kot 15.000 navijačev. A moja dekleta so spet pokazala vrhunsko igro, borbenost, motiv, željo in značaj ter znova dokazala, da so najboljša takrat, ko je to najbolj potrebno. Moj poklon,« je dejal Ole Gustav Gjekstad, ki ima v svoji ekipi tudi osem tujk, vse reprezentantke svojih držav: po dve Švedinji (Isabelle Gullden, Evelina Eriksson), Čehinji (Marketa Jerabkova, MVP sklepnega turnirja v Budimpešti, Jana Knedlikova) in Španki (Nerea Pena Abaurrea, Lysa Tchaptchet Defo) ter po eno Hrvatico (Ana Debelić) in Madžarko (Zsuszanna Tomori).

Mörkova strelska kraljica kluba

S 107 goli na 18 tekmah (povprečje skoraj šest na tekmo) je bila 31-letna levoroka ostrostrelka in norveška reprezentantka Nora Mörk prva Kristiansandova strelka v letošnji evropski sezoni in druga v ligi prvakinj za Romunko Cristino Neagu (CSM Bukarešta), ki je dosegla 110 golov, a igrala tri tekme manj in po sezonah 2014/15 in 2017/18 postala strelska kraljica Evrope. Mörkova, ki je deseta strelka v zgodovini lige prvakinj s 711 goli (prva je Madžarka Anita Görbicz s 1016), se po dveh sezonah igranja v Kristiansandu in dveh naslovih klubske prvakinje Evrope zdaj seli k danskemu Esbjergu, ki je letos na finalnem turnirju v Budimpešti osvojil četrto mesto. »V Kristiansandu sem preživela dve čudoviti in zelo uspešni sezoni. Ob slovesu si nisem mogla zaželeti lepšega darila, kot sem ga dobila – drugi zaporedni naslov v ligi prvakinj, ki je skupno že moj šesti. A upam in verjamem, da ni tudi zadnji,« se nadeja Nora Mörk, ki je bila kot edina igralka izbrana v idealno sedmerico lige prvakov v sezoni 2021/22. Je v ljubezenski zvezi s pet let mlajšim švedskim rokometašem in reprezentantom Jerryjem Tollbrigom (igra za danski GOG Gudme), njena sestra dvojčica pa je Thea Mörk, rokometašice danskega Köbenhavna.

Že 42-letna vratarka in norveška reprezentantka Katrine Lunde je vsaj v dveh zadevah podobna Mörkovi: prav tako je osvojila že svoj šesti naslov klubske prvakinje Evrope (po dva z Viborgom 2009, 2010, Györom 2013, 2014, in s Kristiansadom 2021, 2022) in prav tako ima sestro dvojčico (zdaj že štiri leta »upokojena« rokometašica in reprezentantka Kristine Lunde-Borgersen). Katrine Lunde, ki je rojena prav v Kristiansandu in ki ima z velikih tekmovanj kar 16 kolajn (7 s SP, 5 z EP in 4 z OI), je ključno vlogo odigrala tudi v nedeljskem finalu v Budimpešti proti Györu z 12 obrambami, kljub 42 letom pa še ne razmišlja o koncu kariere: »Ne, niti slučajno. Pravijo, da se moraš umakniti na vrhuncu, a zase vem, da še vedno lahko dobro branim, da se dobro počutim in da še vedno uživam v rokometu. In želim si tudi še naprej osvajati lovorike.«