Joe Biden in Donald Trump sta na ameriški volilni supertorek pričakovano stopila še korak bližje k predsedniškima nominacijama svojih strank. Dan sta sklenila z vrsto zmag v zveznih državah, a brez prask ni šlo. Rezultati so namreč pokazali tudi na šibke točke obeh kandidatov na poti k njunemu ponovnemu medsebojnemu dvoboju novembra.
Nikki Haley odstopila
Bivši republikanski predsednik Donald Trump je zmagal v štirinajstih od petnajstih zveznih držav, kjer so svojega predsedniškega kandidata izbirali republikanci. Edina preostala tekmica, bivša guvernerka Nikki Haley, je zmogla presenečenje z zmago samo v Vermontu, kjer so lahko volili vsi, ne samo republikanci. Trump sam pa je izpostavil svojo zmago v Severni Karolini, in sicer zato, ker je od vseh, kjer je leta 2020 zmagal, še najbližje temu, da tokrat morda večinsko podpre Bidna.
Resnično zmagoslavje pa je Trump dočakal včeraj, ko je Haleyjeva končno izstopila iz tekme, v kateri je glede na slabe rezultate vztrajala zelo dolgo. Dejala je, da je dosegla svoj cilj – dati možnost volilcem, da povedo svoje. Trumpu je čestitala in mu zaželela vse dobro, ni pa ga podprla. »Donald Trump mora zdaj zaslužiti glasove tistih v naši stranki in drugod, ki ga niso podprli. In upam, da bo to storil,« je dejala. Bivši predsednik je privržence Haleyjeve, s katero sta si bila vse bolj navzkriž, ker ni hotela končati kampanje, pozval, naj se pridružijo njegovemu gibanju, »največjemu v ameriški zgodovini«.
Trump tako ostaja edini republikanski kandidat in mu predsedniške nominacije ne more vzeti nihče več. Tudi sodišča ne, potem ko je vrhovno ta teden odločilo, da mu posamezne zvezne države ne morejo prepovedati kandidature zaradi povezav z napadom na kongres leta 2021, kot so to storili v Koloradu, Mainu in Illinoisu.
So pa rezultati torkovih volitev pokazali tudi Trumpove slabosti. Haleyjeva je v nekaterih zveznih državah pobrala tretjino glasov in več, mnogi njeni volilci pa so dejali, da na splošnih volitvah ne bi volili za Trumpa. Ankete kažejo, da bi bilo takšnih še več, če bi Trumpa obsodili na katerem od sodnih procesov, ki tečejo pri njemu. Rezultati so tudi pokazali, da se je Trump v nekaterih zveznih državah opazno slabše odrezal v predmestjih, ki so zelo pomemben kazalec ameriških volitev, pričakovano pa tudi pri tistih z vsaj višjo izobrazbo.
Bidnov izraelski problem
Biden je na demokratskih strankarskih volitvah zmagal v vseh petnajstih zveznih državah in na vseh razen dveh pobral več kot 80 odstotkov glasov. Izgubil pa je na Ameriški Samoi, ozemlju, ki sodeluje na strankarskih volitvah, ne pa na splošnih. Oddanih je bilo 91 glasovnic, Biden je dobil 40 glasov, javnosti povsem neznani Jason Palmer pa 51. Palmer sicer živi v Baltimoru in je samo virtualno sodeloval v kampanji oziroma dogodkih na Ameriški Samoi, ki leži v Južnem Pacifiku in ima 45.000 prebivalcev.
Ta poraz, ki je bolj kot ne drobna zanimivost, Bidna ne bo bolel. Je edini resni kandidat stranke in ima predsedniško nominacijo v žepu. Bolj ga lahko zmotijo številke v eni od zveznih držav, kjer je v torek dobil manj kot 80 odstotkov glasov, to je Minnesota. Tako kot prejšnji mesec v Michiganu so aktivisti spet spodbujali k protestni oddaji neodločenega glasu zaradi Bidnove neomajne podpore Izraelu in odsotnosti učinkovitega pritiska Bele hiše za dosego premirja v Gazi. Takšnih glasov, večinoma muslimanov, mladih in progresivnih volilcev, je bilo v Minnesoti potem kar 19 odstotkov (v Michiganu prejšnji mesec 13 odstotkov). Biden lahko upa, da se bodo razmere v Gazi in strasti do novembra pomirile, sicer so ti glasovi zanj lahko celo usodni, sploh v Michiganu, ki šteje med volilno najbolj negotove zvezne države.
Po zaprtju volišč sta Trump in Biden kopja usmerila drug proti drugemu, saj se bosta na predsedniških volitvah udarila drugič zapored. Trump je Bidnu očital, da je odgovoren za »preplavljeno južno mejo«, inflacijo in kriminal v mestih, Biden, ki bo imel danes v kongresu govor o stanju v državi, pa pravi, da je Trump grožnja demokraciji in da bi državo »zvlekel nazaj v kaos, delitve in temo, ki so zaznamovali njegov prvi mandat«.
