Zavezništvo obžaluje, da kljub pozivom mednarodne skupnosti v zadnjih tednih Rusija ni ukrepala v smeri zmanjšanja napetosti. Rusija še naprej nadaljuje s kopičenjem bojnih enot in orožja kot tudi z grozečo retoriko, je dejal Stoltenberg na novinarski konferenci po koncu izrednega virtualnega zasedanja zunanjih ministrov Nata.
»Nevarnost konflikta je realna. Ruska agresivna dejanja resno spodkopavajo varnostni red v Evropi,« je opozoril prvi mož Nata.
Kot pozitiven znak je označil pripravljenost Rusije, da sede za mizo in se pogovarja, »kajti ko so napetosti visoke, je dialog še pomembnejši«. Stoltenberg je za prihodnjo sredo sklical zasedanje Sveta Nato-Rusija. Na njem se bodo osredotočili na razmere v in ob meji z Ukrajino ter na posledice za evropsko varnost, je povedal.
Že pred tem se bodo v Ženevi v ponedeljek sestali visoki predstavniki ZDA in Rusije, v četrtek pa bodo potekali tudi pogovori v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).
Pogovori prihodnji teden so priložnost za Rusijo, da pokaže, da resno razmišlja o dialogu in diplomaciji, je izpostavil Stoltenberg.
»Nato bo sodeloval v dialogu z Rusijo v dobri veri in na vsebinski podlagi. Vendar pa moramo biti pripravljeni na možnost, da diplomacija propade,« je pri tem opozoril.
Zaveznice so zato danes poudarile, da bi vsakršna nova agresija proti Ukrajini imela resne posledice in visoko ceno za Rusijo.
Stoltenberg je poudaril, da zavezništvo popolnoma podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Ob tem je omenil srečanje komisije Nato-Ukrajina, ki se ga bo v ponedeljek udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Na njem bodo govorili o varnostnih razmerah ob ukrajinski meji.
Stoltenberg je pri tem še poudaril, da ima vsaka država pravico, da se sama odloči, ali se bo pridružila kateri koli pogodbi ali zavezništvu. S tem je namignil na zahteve Rusije, da se Nato ne bi smel širiti na vzhod, kar vključuje tudi nekdanjo sovjetsko republiko Ukrajino.
»To je že desetletja temeljno načelo evropske varnosti in Rusija se je zavezala, da ga bo spoštovala,« je dejal.
Zunanji ministri Nata so na današnjem virtualnem zasedanju razpravljali o krepitvi ruske vojaške navzočnosti ob meji z Ukrajino in o posledicah za evropsko varnost. Namen srečanja, ki se ga je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, je bil uskladiti stališča pred srečanjem Sveta Nato-Rusija.
Svet Nato-Rusija, ki vključuje 30 članic zavezništva in Rusijo, se je zadnjič sestal julija 2019, od takrat pa so bili odnosi med stranema v okviru tega mehanizma za posvetovanja in sodelovanje zamrznjeni.
Zahodne države skrbi kopičenje ruskih vojakov ob ukrajinski meji in na priključenih ozemljih v Ukrajini, kar po njihovem mnenju kaže na morebitno novo invazijo na to državo, potem ko si je Rusija leta 2014 priključila Krim.
Rusija te načrte zanika in Zahodu očita, da sam spodbuja napetosti. Od ZDA in Nata v zameno za zmanjšanje napetosti na meji z Ukrajino pričakuje varnostne zaveze, da se zavezništvo ne bo širilo na vzhod in da ne bo prišlo do nameščanja ofenzivnega orožja blizu ruske meje.
