Avgusta 2022, na literarnem dogodku o pomenu zagotavljanja varnosti za pisatelje v zvezni državi New York, je 24-letni moški vstal iz nekajtisočglave množice in se zapodil proti odru, na katerem je predaval pisatelj Salman Rushdie. »S pogledom sledim moškemu, ki se izlušči iz občinstva in teče proti meni, razločim vsak njegov korak, ko se mi naglo približuje. Dvignem levo roko, da se ubranim. Nož zabode vanjo,« na prvih straneh nove knjige zapiše Rushdie. Šest tednov je okreval v bolnišnici in oslepel na desno oko. Pozneje ni mogel več uporabljati roke. Kot zapiše v knjigi, mu je eden od kirurgov dejal: »Najprej ste imeli veliko smolo, potem pa še veliko srečo. Sreča je namreč, da človek, ki vas je napadel, ni imel pojma, kako ubiti človeka z nožem.« Literarni svet je menil, da bo to njegov pisateljski konec. A le osem mesecev po napadu je Salman Rushdie najavil, da se bo s travmo spoprijel s pomočjo pisanja. Skoraj dve leti pozneje je izšel roman.
Danes na ameriški, britanski in slovenski trg prihaja 256-stranski roman z naslovom Nož: Premišljevanja po poskusu umora, ki ga je v slovenščino prevedel Samo Kuščer. Kot je Rushdie v soboto povedal v intervjuju 60 minut na ameriški televizijski mreži CBS, ga grožnje s smrtjo niso nikoli prestrašile, čeprav se je zaradi njih preselil že več kot 60-krat. Dejal je, da si bo napadalca za vedno zapomnil, saj je bil zadnja stvar, ki jo je uzrl s svojim desnim očesom. Kot zapiše, se je tega usodnega dne zgodilo nekaj, na kar se je pripravljal 33 let. Sprašuje se, zakaj prav zdaj, zakaj toliko let po izidu Satanskih stihov, zakaj po vseh teh letih. Odgovore na ta vprašanja išče v romanu, ki se deli na dve večji poglavji: Angel smrti in Angel življenja. Skozi podpoglavja nas bralce popelje od poglavja Nož, torej od napada, do poglavja Pomiritev, v katerem poskuša končati zgodbo svojega napada tako, da se znova povzpne na oder, kjer se je vse skupaj začelo.
»Torej si to ti. Tukaj si«
»Sedel sem na odru na desni strani,« pove Rushdie, »potem sem s kotičkom desnega očesa – zadnja stvar, ki jo bom še kadar koli videl z desnim očesom – videl moškega v črnem, ki je tekel proti meni po desni strani. Črna oblačila, črna maska na obrazu. Prihajal je nizko pri tleh. Kot izstrelek.« Kot izstrelek ali črka A Rushdie poimenuje svojega napadalca, ki nas spremlja skozi vso zgodbo. Zapiše, da si je vedno predstavljal, da bo njegov napadalec prišel na javni dogodek in poskusil uresničiti fatvo. »Ko sem zagledal to morilsko postavo, ki je hitela proti meni, sem najprej pomislil: 'Torej si to ti. Tukaj si',« je dodal.
Dve leti po napadu na Rushdieja sojenja še ni konec. Moralo bi se začeti januarja, a je bilo zaradi prihajajoče knjige preloženo. Odvetnik napadalca namreč meni, da lahko Rushdiejevi spomini veljajo kot dokaz, kaj se je zares zgodilo in kako. Zato bodo danes, ko je knjiga izšla, to tudi natančno preučili, preden bodo pripravili obrambo. Salman Rushdie zdaj nosi črna očala in svet gleda skozi levo oko. Njegova roka je delno hroma, zato mu pisanje vzame bistveno več časa kot nekoč. A kot pravi, je bilo pisanje te knjige neke vrste rehabilitacija. Ob izidu knjige je dejal: »Nujno sem moral napisati to knjigo: je način, da prevzamem nadzor nad tem, kar se je zgodilo, in da na nasilje odgovorim z umetnostjo.« Prav to naj bi bila srčika vsake umetnosti.