Spodnji dom poljskega parlamenta je sprejel zakonodajo, s katero se odpravlja sporni organ za discipliniranje sodnikov na vrhovnem sodišču, ki je predstavljal del spornih pravosodnih reform stranke PiS, zaradi katerih se je Poljska znašla na tnalu presojanja sistematičnih kršitev vladavine prava v Svetu EU. Predlog zakona, ki ga je pozimi vložil predsednik države Andrzej Duda, da bi državi omogočil sprostitev zadržanih milijardnih sredstev EU za obnovo po pandemiji, je bil potrjen zgolj z glasovi poslancev vladajoče večine.
Opozicija, ki nasprotuje organu za discipliniranje sodnikov, zakonskega predloga ni podprla, ker meni, da se s tem težava discipliniranja sodnikov ne odpravlja. Zakon namreč predvideva ustanovitev novega organa, tako imenovanega organa za poklicno odgovornost, ki bi presojal tudi nepristranskost sodnikov. Vanj bi predsednik države izmed 33 izžrebanih sodnikov vrhovnega sodišča za petletni mandat imenoval enajst sodnikov. Takšen premik v tem organu je sicer napredek, je za Dnevnik ocenil Jakub Jaraczewski, raziskovalec pri nevladni organizaciji Democracy Reporting International. Toda problem je, da bodo sodniki poprejšnjega disciplinskega organa, ki so bili politično izbrani, lahko ostali na vrhovnem sodišču in se utegnejo vnovič znajti v novem organu presojanja dela sodnikov.
Le polovični premik
Vprašanje je, ali je takšna reforma organa za discipliniranje sodnikov zadostna, da bi Poljska lahko slednjič dobila 36 milijard evrov nepovratnih sredstev in posojil za okrevanje po pandemiji koronavirusa. Njihovo sprostitev je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen med drugim vezala prav na odpravo spornega organa, za katerega je sodišče EU že lanskega junija presodilo, da je neskladen z evropskim pravom. Ker uradna Varšava ni hotela slediti sodbi sodišča EU, ji je to slednjič do izpolnitve sodbe naložilo plačilo 1 milijona evrov kazni na dan, do zdaj se je nagrmadilo že več kot 200 milijonov evrov kazni.
Po mnenju Jaraczewskega te spremembe ne bi smele zadostovati za sprostitev evropskih sredstev Poljski, ker niti ne naslavljajo vseh težav z vladavino prava na Poljskem niti ne uresničujejo vseh pogojev, ki jih je za sprostitev postavila von der Leynova. »Ne odpravlja temeljnega problema sodišča, da so na njem sodniki, ki so tja prišli zaradi nominacije spolitiziranega sodnega sveta,« poudarja. Zakon prav tako ne določa, da bi morali vse sodnike, ki so bili s tem organom suspendirani, ponovno namestiti na njihova delovna mesta, je razložil Jaraczewski. Poudarja, da je novi zakon sicer odpravil zakonsko določilo, da so sodniki v disciplinskem prekršku, če so uveljavljali evropsko pravo ali primere pošiljali na sodišče EU. Vendar se s sprejetim zakonom v sejmu ni nič spremenilo glede uvajanja disciplinskih postopkov proti sodnikom, če ti podvomijo o statusu drugih sodnikov, ki jih je imenoval sporni nacionalni sodni svet.
Komisija želi zgodbo o uspehu
Težave z vladavino prava na Poljskem so večplastne, opozarja Jaraczewski, evropska komisija pa za naslavljanje vsakega od problemov uporablja različne vzvode: težave z ustavnim sodiščem, ki je pred meseci dele evropske pogodbe razglasilo za neskladne s poljsko ustavo, so v postopku kršenja prava EU, medtem ko se sporni sodni svet obravnava po 7. členu evropske pogodbe pred Svetom EU, ti postopki pa ne vodijo nikamor. Ker evropska komisija pri razmišljanjih za sprostitev sredstev za obnovo po pandemiji ne gleda tudi na te težave, je za Jaraczewskega problematično, saj se težave na drugih področjih nadaljujejo.
»V interesu komisije je, da bi imela zgodbo o uspehu, s katero bi pokazala, da njen pritisk deluje in da je prišlo do izboljšav vladavine prava na Poljskem,« si možno sproščanje sredstev razlaga Jaraczewski. Kot pravi, se je namreč znašla v čudni situaciji, ko od Poljske terja visoke kazni, hkrati pa Poljska pomembno pomaga beguncem iz Ukrajine. 2. junija v Varšavi pričakujejo obisk Von der Leynove. V sejmu potrjeni zakon mora prestati še potrditev v zgornjem domu parlamenta, v senatu (večino ima opozicija), kjer pa bi utegnil doživeti dopolnila, ki bi jih na koncu ponovno moral potrditi spodnji dom parlamenta.
