Sodišče v glavnem mestu Mjanmara Nepjidu je odstavljeno voditeljico države Aung San Su Či zaradi »spodbujanja k uporu in neupoštevanja prepovedi zbiranja v času pandemije« obsodilo na štiri leta zapora. Zatem je vojaški režim zaporno kazen zmanjšal na dve leti. Že to, da sojenja ni smela spremljati javnost in da njeni odvetniki niso smeli dajati izjav, nakazuje, da gre za montiran proces, za katerim stojijo vojaški pučisti. Generali so takoj 1. februarja, ko so z državnim udarom po njeni zmagi na parlamentarnih volitvah lani novembra prevzeli oblast, Su Čijevo in številne njene sodelavce priprli.
Po sedanjem sojenju jo čakajo še druga, med drugim z obtožbami korupcije, goljufanja na volitvah in kršenja zakona o telekomunikacijah (imela je voki-toki brez licence), tako da bi bila lahko skupno obsojena na več kot sto let zapora. Sama o obtožbah pravi, da so neutemeljene, podobno menijo nevladne organizacije. Su Čijeva je že februarja pozvala Združene narode in tuje vlade, naj ne priznajo nove vojaške hunte, in izjavila, da so vsi odloki in zakoni, ki jih je sprejela hunta, neveljavni.
Nobelovka z madežem
Že prejšnja vojaška hunta (1988–2011) je imela Su Čijevo, ki je leta 1991 dobila Nobelovo nagrado za svoje prizadevanje za demokratizacijo, petnajst let v priporu. Njena stranka Nacionalna zveza za demokracijo je potem leta 2015 zmagala na parlamentarnih volitvah in prevzela oblast, a sama ni mogla postati predsednica, ker do tega po zakonu kot mati otrok s tujim potnim listom ni imela pravice (njen pokojni soprog je bil britanski zgodovinar). Je pa v letih 2015–2020 dejansko vodila državo. A od leta 2017 je dopuščala, da je vojska pobijala pripadnike muslimanske manjšine Rohinga in zaradi tega madeža ima zdaj, ko je zaprta neznano kje, manj podpore tujine, kot bi jo lahko imela.
Grozeča državljanska vojna
V zadnjih desetih mesecih je vojaška hunta, kot ocenjuje mjanmarsko Združenje za pomoč političnim zapornikom, zaprla več kot 10.000 ljudi, vsaj 1303 civilnih nasprotnikov diktature pa je bilo ubitih med protesti, na katerih so med drugim zahtevali svobodo za Su Čijevo. V zadnjih mesecih se vse bolj organizira tudi oboroženi odpor, katerega pripadniki so septembra in oktobra uničili okoli 120 telekomunikacijskih stolpov, ki so v lasti Telekoma, ki ga nadzira hunta. Gverilci rušijo tudi mostove in železniške proge. Proti upornikom vojska, ki šteje 300.000 večinoma slabo oboroženih mož z nizko moralo, pogosto uporablja taktiko ropanja vasi, posiljevanja in požiganja hiš. Po pisanju tednika The Economist v državi deluje 250 različnih odporniških skupin, od urbanih gveril z nekaj deset pripadniki do večtisočglave vojske ene od etničnih manjšin. Hunti je v zadnjih mesecih uspelo pridobiti na svojo stran več teh oboroženih skupin. Te včasih celo skupaj z vojsko napadajo upornike. Zdi se, da državo čaka dolga državljanska vojna.
Tudi nekateri nekdanji sodelavci Su Čijeve sodelujejo z vojsko. Šest od 28 sedanjih ministrov je bilo na pomembnih položajih v vladah Su Čijeve, kar kaže, da hoče hunta vzpostaviti nekakšno kontinuiteto. Za kar nekaj ministrov pa je očitno, da se jim je Su Čijeva zamerila, ker jih ni postavila dovolj visoko v svojih vladah.
