Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo je Slovenski regionalno razvojni sklad že večkrat opozorila na nepravilnosti, povezanimi z izobraževanji, ki so za starejše pogoj za unovčitev digitalnega bona. Nepravilnosti so zaznali pri izvajalcu izobraževanj Smart Naris. »Od predhodnega zbiranja prijav do spreminjanja časovnih terminov, lokacij in nezakonitih zahtev na prijavnih obrazcih (povrnitev stroškov izobraževanja v primeru neudeležbe),« so nanizali.
Po njihovih navedbah se pojavlja dvom o pravilnosti celotnega izbirnega postopka za dodelitev sredstev v okviru javnega razpisa ter dvom, ali morebiti prihaja do nepravilnosti pri izvajanju pogodb tudi pri drugih izvajalcih izobraževanj.
Da bi pravočasno raziskali vse relevantne okoliščine v povezavi z izborom vseh izvajalcev in izvajanjem že sklenjenih pogodb z vsemi izvajalci, je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh danes od sklada zahtevala, da na vse izvajalce izobraževanj, s katerimi je sklenil pogodbe na osnovi javnega razpisa, naslovi poziv za takojšnjo začasno ustavitev vseh nadaljnjih aktivnosti v zvezi z izvedbo izobraževanj.
Z izobraževanji po navodilih ministrice ne bi nadaljevali do razjasnitve pravnega in dejanskega stanja glede morebitnih nepravilnosti pri izboru izvajalcev oziroma nepravilnosti pri izvajanju že sklenjenih pogodb s strani izvajalcev.
Hkrati je ministrica od sklada zahtevala, da nemudoma znova preveri pravilnost opravljenega izbora izvajalcev ter pri vseh izvajalcih, s katerimi je sklenil pogodbe, izvede nadzor, ali pogodbe izvajajo v skladu z določili razpisa, razpisne dokumentacije in sklenjenih pogodb. Končno poročilo o morebitnih nepravilnostih pričakuje do 2. septembra.
Več starejših se je zaradi izobraževanj v zadnjem času obrnilo tudi na varuha človekovih pravic. Kot so sporočili iz njegove pisarne, starejši zatrjujejo, da so diskriminirani pri dostopu do digitalnih bonov 22, saj za prebivalce, stare 55 let ali več, pri unovčenju bonov velja dodaten pogoj.
Starejši do bona le po opravljenem izobraževanju
V primerjavi z drugimi (mlajšimi) upravičenci se morajo namreč udeležiti izobraževanja s področja digitalnih kompetenc. Prav tako zanje velja prepoved združevanja bonov s svojimi (zunaj)zakonskimi partnerji, otroki, vnuki, brati in sestrami.
Varuh, ki je je do dodatnega pogoja udeležbe na izobraževalnem programu kritičen, saj temelji le na starosti, ne pa na dejanski potrebi, se je že obrnil na omenjeno vladno službo. »Po mnenju varuha bi pogoj moral temeljiti na oceni digitalnih kompetenc upravičencev, ne glede na njihovo starost, saj le dejansko znanje lahko predstavlja objektivno merilo,« so zapisali v njegovi pisarni.
Sporno se mu zdi tudi, da imajo starejši od 55 let za koriščenje bonov precej manj časa od ostalih upravičencev. »Glede prepovedi združevanja digitalnih bonov je varuh vladni službi predlagal, da preuči možnosti za spremembo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti,« so pojasnili.
Pripravo spremembe zakona o spodbujanju digitalne vključenosti varuh pričakuje čim prej, na vladni službi pravijo, da bi lahko bile spremembe pripravljene septembra.
Seznam izvajalcev izobraževanj za starejše je bil sicer objavljen v začetku meseca, mesta pa so se hitro zapolnila. Po poročanju nekaterih medijev so na nekaterih vpisnih mestih po državi nastale velike gneče, zaradi majhnega števila prostih mest pa je prihajalo tudi do prerivanj.
Zagovornik v dveh novih postopkih o diskriminaciji starejših
Zagovornik načela enakosti (Zagovornik) je prejel sedem predlogov za obravnavo diskriminacije pri dostopu starejših do digitalnih bonov. Zagovornik pripravlja celovito pisno oceno diskriminatornosti Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV).
Zagovornik je že v postopku priprave zakona Službi vlade za digitalno preobrazbo in Državnemu zboru priporočil, naj v 5. členu ZSDV jasneje uredita temeljno načelo enakopravne dostopnosti. Priporočil je, naj bodo ukrepi spodbujanja dostopni vsem po načelih enakega obravnavanje in zagotavljanja enakih možnosti.
Zagovornik je po uradni dolžnosti uvedel tudi postopek ugotavljanja diskriminacije v primeru Zdravstveni dom Ljubljana. Po podatkih iz medijev so namreč v ZD Ljubljana vzpostavili novo spletno aplikacijo, ki bo nadomestila dosedanje načine elektronskega in telefonskega dostopa do osebnega zdravnika. Zagovornik preverja, ali ta ukrep neupravičeno postavlja v slabši položaj starejše in osebe z invalidnostmi.