Sedemnajst let po pridobitvi statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji in dva boleča politična kompromisa kasneje je Severna Makedonija včeraj skupaj z Albanijo uradno začela pogajanja za članstvo. »To je zgodovinski trenutek, ki je rezultat vašega trdega dela,« je voditeljem obeh držav sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen ob včerajšnji medvladni konferenci v Bruslju, ki pomeni uradni začetek pogajanj. Dejanski bo še nekoliko počakal. Zdaj je prvi naslednji korak podrobni pregled zakonodaje obeh držav in ugotavljanje, koliko je usklajena s kakšnih 130.000 strani dolgim evropskim pravnim redom.
Blokade so prihajale z različnih koncev
Do začetka pogajanj je prišlo po umiku bolgarske blokade oziroma po potrditvi francoskega kompromisa v parlamentu v Skopju v soboto. Uradna Sofija je zahtevala priznanje bolgarske manjšine v ustavi in spremembe v makedonskih učbenikih. S spreminjanjem ustave znajo biti težave, saj je opozicija proti kompromisu, vlada pa nima dvotretjinske večine. Premier Dimitar Kovačevski je te zadržke posredno naslovil tudi včeraj, ko je v Bruslju dejal, da »smo sprejeli odločitev, ki prispeva k ohranitvi makedonske identitete, jezika, kulture ... EU nas sprejema kot Makedonce, ki govorijo makedonski jezik, in polno spoštuje značilnosti naše identitete.« Dodal je, da »so stvari, o katerih se ne bomo nikoli pogajali«. Bolgarija ima sicer možnost ovirati pogajalski proces, če z izpolnjevanjem pogojev ne bi bila zadovoljna.
Severna Makedonija je na včerajšnji dan čakala dolgo. Status kandidatke je dobila 17. decembra 2005, ko se je imenovala še Makedonija. Potem so uradnemu Skopju v Bruslju najprej sporočali, da bo treba počakati, da bo EU sposobna sprejeti nove članice. Nato je spor z Grčijo zaradi imena države in drugih vprašanj ustavil napredek vse do kompromisa, sklenjenega leta 2019. Potem je začetek pogajanj zavrla Francija oziroma njen predsednik Emmanuel Macron, ki je zahteval in dosegel reformo pristopnega procesa. Nato pa je prišla še bolgarska blokada.
Sledijo leta zahtevnih pogajanj
Albanija je bila zadnja leta talka težav Skopja. Kandidatka za članstvo je postala leta 2014, evropski svet ji je prižgal zeleno luč za začetek pogajanj leta 2020, vendar je morala potem čakati, saj je EU državi obravnavala paketno in ene ni hotela spustiti pred drugo. Premier Edi Rama je včeraj izrazil zadovoljstvo, da so vendarle premostili »absurden položaj«, kot je označil bolgarsko blokado oziroma vzroke zanjo. »To so bila zelo, zelo zapletena leta popolne nevihte zaradi zavračanja začetka pogajanj v evropskem svetu, potresa (novembra 2019), pandemije in vojne (v Ukrajini). Toda vse to nas je naredilo močnejše,« je dejal Rama.
Včerajšnji dan je pomemben tudi za EU in celoten zahodni Balkan. Potem ko je Francija pred tremi leti blokirala Severno Makedonijo in Albanijo, so ob vojni v Ukrajini tako v Parizu kot Bruslju spoznali, da regija nujno potrebuje pozitiven signal, saj EU sicer tvega naraščanje evroskepticizma, krepitev nacionalističnih strank ter odpiranje prostora Rusiji in drugim državam. Vendar je pot pred Albanijo in Severno Makedonijo lahko še zelo dolga. Črna gora in Srbija se o članstvu pogajata že deset oziroma osem let. Hrvaška je leta 2013 postala članica osem let po začetku pogajanj, vendar takrat še ne pod novimi pravili, ki omogočajo tudi nazadovanje v pristopnem procesu.
