Kot je na novinarski konferenci pojasnil minister za zdravje Bešič Loredan, je za generalno sekretarko ministrstva imenoval Tanjo Marsič, ki prihaja z Univerze na Primorskem. Kabinet ministra bo vodila pravnica Sandra Kašca, ki prihaja iz Luke Koper.
Za svojo svetovalko je novi minister imenoval Tjašo Vidic, ki bo skrbela za komunikacijo med ministrstvom ter vlado in predsednikom vlade, prav tako bo skrbela za strateške projekte ministrstva. V času, ko je ministrstvo za zdravje vodil Dorjan Marušič, je vodila kabinet ministra.
Bešiču Loredanu bo svetoval tudi nekdanji zdravstveni minister Aleš Šabeder, ki bo, kot je bilo napovedano, sprva vodil direktorata za ekonomiko in za razvoj. Njegova ključna naloga bo namesto omejenih direktoratov vzpostaviti Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki bo po besedah novega ministra vzpostavljen najkasneje v dveh do treh tednih.
Šabeder je kot razlog za ustanovitev urada navedel večletne ugotovitve, da je treba nadzorno funkcijo javnih zdravstvenih zavodov profesionalizirati in nekoliko prilagoditi. Novim članom svetov zavodov oz. nadzornikom bodo naložili večjo odgovornost, več pristojnosti in primerno plačilo, je pojasnil.
Novi direktorati
Ob tem na ministrstvu ostaja direktorat za javno zdravje, okrepiti pa nameravajo direktorat za zdravstveno varstvo, ki ga bo kot vršilec dolžnosti vodil Iztok Kos, patolog iz šempetrske bolnišnice.
Načrtujejo tudi direktorat za zdravstveno nego, katerega formiranje bo vodila državna sekretarka Aleksandra Lah Topolšek, nekdanja strokovna vodja zdravstvene nege v enoti za anesteziologijo in ambulantni center v mariborskem kliničnem centru. Lah Topolškova je sicer prva medicinska sestra na položaju državne sekretarke zdravstvenega ministrstva. Po besedah Bešič Loredana na ministrstvu namreč želijo z vsemi deležniki urediti razmere v zdravstveni negi, ki so kritične.
Novost bo tudi direktorat za digitalizacijo. Digitalizacija bo ob informatizaciji ena ključnih prioritet ministrstva in slovenskega zdravstva, je pojasnil.
Zaposleni na ministrstvu bodo morali opraviti test vrlin
Reorganizacijo ministrstva bodo skušali izpeljati do konca junija, ob tem pa bodo po njegovih besedah upoštevali vse zakonske okvirje. V začetku prihodnjega tedna bodo spremembe predstavili tudi zaposlenim. »Vsak, ki bo hotel delati (...), je v naši ekipi dobrodošel. Nikogar ne bomo po političnih barvah metali na cesto,« je zagotovil.
Ob tem je spomnil na besede premierja Roberta Goloba, da bodo na ministrstvih delali po kulturi vrlin. Slednje bodo sprva skušali implementirali na ministrstvu za zdravje. V ta namen bo vsa ožja ekipa opravila t. i. Gallupov test vrlin (test so opravili tudi vsi poslanci Gibanja Svoboda), ki bo pokazal, kako posamezniki delujejo v skupinah, na podlagi lastnosti pa jih bodo nato povezali v ekipe. K opravljanju testa bodo pozvali tudi vse druge zaposlene na ministrstvu.
Že do prihodnje srede načrtujejo pripravo napovedanega interventnega zakona, prek koalicije pa nato sprožiti ustrezne postopke v državnem zboru. Vidičeva je pojasnila, da so del skupine za pripravo interventnega zakona že oblikovali, danes pa bodo k sodelovanju povabili še nekaj strokovnjakov.
Po njenih besedah bodo v kratkem imenovali člane strateškega sveta za zdravstveno nego, strateškega sveta za prenovo zdravstvenega sistema in zdravstveni svet. Zdravstveni svet bo po besedah Bešič Loredana vodila predsednica sveta stranke Gibanja Svoboda, nekdanja kardiologinja Mirta Koželj, podpredsednik pa bo kirurg Erik Brecelj.
Nova vodja službe ministrstva za odnose z javnostmi Andreja Čmaj Fakin je poudarila, da bodo na ministrstvu skušali povrniti zaupanje ljudi v zdravstvo. Ob tem je napovedala okrepljeno komunikacijo ministrstva na družbenih omrežjih, pa tudi z vsemi deležniki v zdravstvu.
Prečistili bodo čakalne vrste
Bešič Loredan je sicer za prihodnji teden napovedal sestanek z vsemi deležniki na primarni ravni zdravstva in zdravstvene nege. Predloge, ki so vezani na interventni zakon, bodo kasneje predstavili na novinarski konferenci.
Napovedal je tudi reševanje čakalnih vrst v zdravstvu, kjer pa rešitve po njegovih besedah niso enostavne: »Najverjetneje bodo ustanove dobile navodilo, naj prečistijo čakalne vrste« je dejal in dodal, da bo, kot vse kaže, bolnike treba poklicati in vsakega posebej vprašati, če so že opravili zdravstveno storitev. Čakalni seznami na ravni države namreč po njegovih besedah niso ažurni.
